Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ženec (198)

1.      bláženec  -nca m (ȃ) zastar. svetnik, blaženi: nebeški blaženci ♪
2.      doslúženec  -nca m (ú) redko kdor je doslužil: mož je bil dosluženec s skromnimi prihranki; vojaški dosluženec ♪
3.      drožénec  -nca m (ẹ̄) redko droženka: napiti se droženca ♪
4.      dvóžénec  -nca m (ọ̑-ẹ̑) kdor živi v dvoženstvu ♪
5.      iznakáženec  tudi iznakažênec tudi znakáženec tudi znakažênec -nca m (ȃ; é) ekspr. iznakažen človek ♪
6.      izobráženec  -nca m (ȃ) kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj: to knjigo bi moral poznati vsak izobraženec; jezik, sloj izobražencev; kmetje in izobraženci ♪
7.      izvŕženec  -nca m (ȓ) ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči: družbeni izvrženec; brezdomci in izvrženci // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to je izrodek in izvrženec ♪
8.      láhkooborožênec  -nca m (ā-é) pri starih Grkih in Rimljanih lahko oborožen vojak pešec: napad lahkooborožencev ♪
9.      mladožénec  -nca m (ẹ̑) nar. ženin: mladoženec in družbani // mladoporočenec, novoporočenec: obdarovanje mladožencev ♪
10.      mnogožénec  -nca m (ẹ̑) kdor živi v mnogoženstvu ♪
11.      množênec  -nca m (é) mat. število, ki se množi: množenec in množitelj ♪
12.      nèizobráženec  -nca m (ȅ-ȃ) neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci ♪
13.      obdolžênec  -nca [u̯ž] m (é) kdor je obdolžen: pogovoril se je z malim obdolžencem zaradi razbite šipe // jur. oseba, proti kateri teče preiskava ali proti kateri je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba: zagotoviti obdolžencu obrambo; zaslišati obdolženca; obdolženec in priče ♪
14.      oborožênec  -nca m (é) knjiž. oborožen človek: v vas so se pripeljali oboroženci; v spremstvu je bilo deset oborožencev; v akciji so sodelovali oboroženci in civilisti ♪
15.      obtóženec  -nca m (ọ́) kdor je obtožen: mali obtoženec se je zagovarjal tudi pred očetom // jur. oseba, proti kateri je obtožnica postala pravnomočna ♪
16.      ogróženec  tudi ogrožênec -nca m (ọ̄; é) kdor je ogrožen: opozoriti ogroženca ♪
17.      okúženec  -nca m (ȗ) nav. ekspr. okužen človek: bolniške sobe so bile polne okužencev; izognil se ga je kot okuženca ♪
18.      oráženec  -nca m (ȃ) geol. kamen z razami, nastalimi pri premikanju ledenika ♪
19.      ostríženec  -nca m (ȋ) ekspr. kdor ima ostrižene lase: mali ostriženec ♪
20.      podvŕženec  -nca m (ȓ) ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega ♪
21.      pólizobráženec  -nca [ou̯] m (ọ̑-ȃ) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo: ročni delavci in polizobraženci // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: polizobražence je lahko prepričati o vsem ♪
22.      pomehkúženec  -nca m (ȗ) pomehkužen človek: mestni pomehkuženci ♪
23.      poráženec  -nca m (ȃ) nav. ekspr. kdor je premagan: zmagovalci in poraženci / življenjski poraženec ♪
24.      povóženec  -nca m (ọ́) nav. ekspr. 1. kdor je (bil) povožen: povoženca so odpeljali v bolnico 2. premagan, prizadet človek: njegov dramski junak je povoženec ♪
25.      práženec  -nca m (ȃ) gastr. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena: peči praženec; potresti praženec s sladkorjem ♪

1 26 51 76 101 126 151 176