Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
željno (50) 
- žêljnost -i ž (é) lastnost, značilnost željenega: otrokova željnost vedeti čim več; željnost po znanju ♪
- bojažêljnost -i ž (é) raba peša bojevitost: krotiti, podžigati bojaželjnost; mladostna bojaželjnost ♪
- brezžêljnost -i ž (é) knjiž., redko stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost ♪
- častižêljnost -i ž (é) lastnost častiželjnega človeka: zaradi svoje častiželjnosti ni priljubljen med tovariši ♪
- dobičkažêljnost -i ž (é) lastnost dobičkaželjnega človeka: to je storil iz dobičkaželjnosti ♪
- gospostvažêljnost -i ž (é) želja, težnja po gospostvu: gospostvaželjnost okupatorja / odveč mu je njena brezobzirnost in gospostvaželjnost ♪
- krvožêljnost -i ž (é) nav. ekspr. lastnost, značilnost krvoželjnega: krvoželjnost tigrov / slabš. polaščala se ga je krvoželjnost ♪
- oblastižêljnost -i ž (é) lastnost oblastiželjnega človeka: to dejanje kaže njegovo oblastiželjnost / narediti kaj iz oblastiželjnosti ♪
- osvetožêljnost -i ž (é) zastar. maščevalnost: bali so se ga zaradi njegove osvetoželjnosti / uboj iz osvetoželjnosti ♪
- ropažêljnost -i ž (é) lastnost ropaželjnega človeka: ropaželjnost nekaterih plemen / grabežljivost in ropaželjnost volkov ♪
- škodožêljnost -i ž (é) lastnost škodoželjnega človeka: škodoželjnost nasprotnika / to je storil iz škodoželjnosti; čakal je s komaj prikrito škodoželjnostjo ♪
- ukažêljnost -i ž (é) star. vedoželjnost: ukaželjnost in pridnost / ukaželjnost ga je gnala v šole ♪
- užitkažêljnost -i ž (é) želja po užitkih: pridobitništvo in užitkaželjnost / njegova užitkaželjnost je znana ♪
- vedožêljnost -i ž (é) lastnost, značilnost vedoželjnega človeka: njegova vedoželjnost je znana; otroška vedoželjnost / ekspr. vedoželjnost ga je gnala naprej ♪
- vladožêljnost -i ž (é) knjiž. lastnost človeka, željnega vladanja: storiti kaj iz vladoželjnosti ♪
- zabavežêljnost -i ž (é) lastnost zabaveželjnega človeka: zabaveželjnost mladih ljudi ♪
- znatižêljnost -i ž (é) knjiž. vedoželjnost: spodbujal je njegovo znatiželjnost; otroška znatiželjnost ♪
- čèš [tudi čǝš] prisl. (ȅ; ǝ̏) za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli a) rabi se samostojno, za njim lahko stoji vejica: držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar; iz njegovih besed je zvenela škodoželjnost, češ tebi se tudi tako godi; rekel mi je, naj sedem, češ saj se ti nikamor ne mudi b) v zvezi z da: prišla je za njo šele čez kakšne pol ure, češ da je v temi zgrešila pravo pot; zamahne z roko, češ da ni nič; zagrozil mi je, češ (da) naj se pazim ● redko priredila je veselico, kakor češ za otvoritev vrta s pretvezo, da otvarja vrt ♪
- hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal ♪
- kázen -zni ž (ȃ) 1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek kazni / doma ga je doletela, zadela huda kazen / dati kazen kaznovati; dobiti kazen biti kaznovan / disciplinska, eksemplarična kazen / v prislovni rabi: za kazen bo ostal doma; ekspr. naj bo za kazen, je rekel škodoželjno / ubogal je iz strahu pred kaznijo kaznovanjem // dogovorjena odškodnina za primer neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe: moral je plačati kazen / publ. zapadel je kazni 2. jur. ukrep proti krivemu in kazensko odgovornemu storilcu kaznivega dejanja, (gospodarskega) prestopka ali prekrška: določiti, odmeriti, predpisati kazen; kazen izreči, izvršiti / kazen nastopiti / obsoditi koga na
denarno, zaporno kazen / pogojna kazen pri kateri se izvršitev kazni pogojno odloži; pogojna obsodba; prostostna kazen ali kazen odvzema prostosti pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu; smrtna kazen pri kateri se obsojenec kaznuje s smrtjo; telesna kazen v nekaterih deželah pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; kumulativno predpisana kazen pri kateri se obsojenec kaznuje z denarno in zaporno kaznijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica; kazen zaplembe premoženja ◊ ped. vzgojna kazen; rel. večna kazen večno trpljenje človeka po smrti; šol. pisati kazen zaradi nediscipline prepisovati kak tekst ♪
- kléščiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. utesnjevati, omejevati: kleščili so njeno dejavnost kléščiti se nar. gorenjsko široko, na vsa usta smejati se: škodoželjno se je kleščil ♪
- korénček tudi korênček -čka m (ẹ̑; ȇ) rastlina z večkrat pernato razdeljenimi listi ali njeni rdečkasti omeseneli podzemeljski deli: sejati korenček; korenček in peteršilj / ostrgaj nekaj korenčkov / rdeči korenček ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
- lepénje -a s (ẹ̑) star. (rastlinski) listi, zlasti veliki: sproti obirati staro lepenje; zeljno lepenje ♪
- malicióznost -i ž (ọ̑) knjiž. hudobnost, škodoželjnost: nasprotnikova malicioznost / tako je delal iz neke malicioznosti ♪
- molíti -ím nedov. (ȋ í) 1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je molil jezik iz gobca; zvonček že moli cvet izpod snega; čez mizo je molila lipa svoje veje / hiša je molila svojo rdečo streho kvišku / moliti dlan za plačilo nastavljati; molila je roke proti meni iztegovala; moliti roko v pozdrav ∙ star. fige, jezik moliti kazati; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. moliti komu dokaze pod nos povedati, predložiti mu jih, navadno nekoliko škodoželjno 2. hoteti dati, izročiti kaj, držeč pred seboj: molila mu je nekakšen dokument; molil ji je kozarec; moli mu telefonsko slušalko molèč -éča -e: pes je
ležal, moleč jezik iz gobca; moleč noge od sebe, je ležal pod drevesom ♪
1 26 
