Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žal (426-450)


  1.      brezbrížen  -žna -o prid., brezbrížnejši (ȋ) 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz 2. redko brezskrben: brezbrižen postopač brezbrížno prisl.: brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati ♪
  2.      brezbrížnost  -i ž (ȋ) 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo 2. redko brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost ♪
  3.      brezčúten  -tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop ♪
  4.      brezdánji  -a -e prid. (ā) knjiž. ki je brez dna, zelo globok: brezdanji prepad; brezdanja globina; okrog in okrog brezdanja voda // ekspr. ki zelo presega navadno mero: brezdanji obup; brezdanja bolečina, žalost; v očeh je žarelo brezdanje sovraštvo / pesn. brezdanja modrina, tema brezdánje prisl.: brezdanje mirni pogled ♪
  5.      brezgíbnost  -i ž (ȋ) redko negibnost: pokrajina je ležala pred njim v popolni brezgibnosti ♪
  6.      brezglàv  in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
  7.      brezkônčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je brez konca: brezkončna pot; širno, brezkončno morje / brezkončne noči brez spanja // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: brezkončna žalost; brezkončno gorje / brezkončna tišina ♦ strojn. brezkončni vijak vijak, ki se vrti, a se v vzdolžni smeri pri tem ne premika; teh. brezkončna veriga ♪
  8.      brezméjen  -jna -o prid. (ẹ̄) ki je brez meje: brezmejen prostor / brezmejno morje // ekspr. zelo velik ali dolgo trajajoč: lotila se ga je brezmejna groza; brezmejna ljubezen, žalost brezméjno prisl.: vsi so mu brezmejno zaupali; brezmejno vdan ♪
  9.      brêzno  -a s (é) zelo globoka jama s strmimi stenami: nagniti se nad brezno; pasti, skočiti, strmoglaviti v brezno; globoko brezno; dno temnega brezna; pren. skrivnostno brezno človeškega srca // ekspr. velika globina: gledal je z mostu v brezno pod seboj / ladja se je potopila v brezno oceana ∙ star. peklensko brezno pekel // ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, žalostnega: pahniti koga v brezno trpljenja; brezno bede, bolečin, obupa ♪
  10.      brezpredméten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet ◊ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo ♪
  11.      breztáktnost  -i ž (ȃ) lastnost breztaktnega človeka: s tem je samo dokazal svojo breztaktnost / breztaktnost do kolegov ♪
  12.      brezvzróčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez vzroka, razloga: brezvzročna, nerazumljiva blodnja; brezvzročna žalost in otožnost; brezvzročno veselje / v naravi ni brezvzročnih pojavov ♪
  13.      brezzavésten  -tna -o prid. (ẹ̄) star. nezavesten: ležal je brezzavesten / brezzavestne blodnje ♪
  14.      brídek  -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ȋ) 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi ∙ star. bridka martra križ s podobo Kristusa // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila brídko stil. bridkó 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko ♪
  15.      bridkôben  -bna -o prid. (ó ō) redko bridek, žalosten: bridkobni dnevi ♪
  16.      bridkósten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. bridek, žalosten: bridkostni spomini / bridkosten smehljaj bridkóstno prisl.: bridkostno se nasmehniti ♪
  17.      brígati se  -am se nedov. (ȋ) pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj! ♪
  18.      briskánten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. omalovažujoč, rezek, brezobziren: užalil jo je briskantni ton njegovega odgovora ♪
  19.      briskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ekspr. ne upoštevati, omalovaževati: njihove interese so kar briskirali; založniki so kratko malo briskirali knjižni trg ♪
  20.      bŕk  -a m (ȓ) nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika ♪
  21.      brošúra  -e ž (ȗ) broširana knjiga, navadno tanjša: izdati, založiti brošuro; reklamna brošura ♪
  22.      brtávs  -a m (ȃ) star. velik kos: odrezal si je brtavs črnega kruha; brtavs mesa ♪
  23.      brúmnost  -i ž (ú) zastar. pobožnost: nikoli ni kazal kake posebne brumnosti ♪
  24.      brúno  -a s (ū) na dveh straneh obtesano deblo: tesati bruno; počrnela bruna; iz brun narejena bajta // nar. deblo, hlod: Tesišče je bilo v jami nedaleč od plotu. Na stoleh je ležalo pet dolgih olupljenih brun (Prežihov) ● bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  25.      brzinomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje hitrosti: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro; električni, mehanični brzinomer ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA