Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žal (2.876-2.900)


  1.      streljáj  -a m (ȃ) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen ♪
  2.      strême  -éna s (é ẹ́) 1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih 2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči 3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel ◊ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku ♪
  3.      stréti  strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu strli prste // polomiti, pokvariti: streti stol; kolo se je strlo / streti ptici peruti zlomiti // s silo, pritiskom uničiti, usmrtiti: streti črva / streti kači glavo 2. povzročiti, navadno s silo, da kaj preneha obstajati: streti sovražnikov odpor, stavko / nič ni moglo streti njegove samozavesti; streti komu voljo 3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, brez volje do življenja: bridkost, nesreča, obup stre človeka; ta novica bo mater strla; njegove besede so me popolnoma strle / moralno streti koga 4. odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so strle ves lan ● ekspr. bolezen in domotožje sta ga strli v nekaj tednih sta povzročili, da je umrl; ekspr. spravi se, sicer ti strem kosti te zelo pretepem; ekspr., streti okove osvoboditi se; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; ekspr. streti sovražnika premagati; ekspr. streti komu srce čustveno ga zelo prizadeti; ekspr. streti koga v prah uničiti ga, onemogočiti ga stŕt -a -o: strt oreh; njegov obraz je strt; sovražnik še ni strt; strto srce; biti duševno in telesno strt; prisl.: strto vzdihniti ♪
  4.      strganína  -e ž (í) redko raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno ♪
  5.      stŕgati  -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄) 1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti // potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje 3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
  6.      strmênje  -a s (é) 1. glagolnik od strmeti: od strmenja v sliko so ga začele boleti oči; ure brezupnega strmenja v temo 2. knjiž. začudenje, občudovanje: njegov obraz je izražal strmenje; spis je vzbujal strmenje in smeh obenem / od strmenja je kar obstal ♪
  7.      strmogláviti  -im dov. (á ȃ) 1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta; plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju // ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ljudstvo je strmoglavilo tirana; odkrili so zaroto, katere namen je bil strmoglaviti vlado 3. preh., ekspr. pahniti, poriniti: strmoglavil ga je z mostu 4. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh: letalo je strmoglavilo in odvrglo bombe strmoglávljen -a -o: zapreti sodelavce strmoglavljenega predsednika; strmoglavljena oblast, vlada; iskati strmoglavljeno letalo ♪
  8.      strmoglávljenje  -a s (ȃ) glagolnik od strmoglaviti: pilot je poskušal zaustaviti strmoglavljenje letala; strmoglavljenje v prepad se je končalo s plezalčevo smrtjo / strmoglavljenje vlade ♪
  9.      stròj  strôja m (ȍ ó) 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti, razdreti, sestaviti stroj; obdelovati s strojem; avtomatski, enostaven, kompliciran stroj; moderni, zastareli stroji; sestavni deli stroja; izkoriščenost strojev; tovarna strojev; delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek; razmere so iz njih naredile stroje 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države; mobilizirali so ves propagandni stroj; imajo učinkovit strankarski stroj; upravni stroj 4. žarg. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima ● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; žarg., voj. pohodni, strelski stroj postroj ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja ♪
  10.      stròp  strôpa m, mest. ed. tudi strópu (ȍ ó) vsak od delov stavbe, ki omejuje, zapira prostor, prostore od zgoraj: strop se je udrl; narediti nove strope; omara sega do stropa; pod stropom visi lep lestenec; betonski, leseni stropi; debel, masiven strop; obokan, raven strop; odprtina v stropu / izravnati, obložiti strop; poslikan strop; sajast, zakajen strop; beljenje stropa / soba z nizkim, visokim stropom; pren., knjiž. gorovje se dotika nebesnega stropa // navadno s prilastkom kar kaj omejuje, zapira od zgoraj sploh: podpreti strop v rudniku; ostanki jamskega stropa; strop kabine ● ekspr. vročina je napolnila hišo do stropa vso hišo; ekspr. če bi jaz to dobila, bi skakala, skočila do stropa bi bila zelo vesela; ekspr. ta človek je visok do stropa je zelo visoke postave; molčal je in gledal v strop z izrazom je kazal nezanimanje, neprizadetost; zastar. hiša z dvema stropoma nadstropjema ◊ arhit. kasetirani strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; rebrasti z redkimi, rebričasti strop z gostimi nosilnimi rebri; grad. obešeni strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; teh. nosilni strop ♪
  11.      stŕpen  -pna -o prid., stŕpnejši (ŕ r̄) ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor: strpen človek, politik; biti strpen do drugače mislečih ljudi; v ravnanju s podrejenimi se je pokazal dovolj strpnega / njegova sodba je strpna; zagovarjati strpno stališče / imeti strpen odnos do ljudi, pojavov stŕpno prisl.: strpno presojati; strpno se vesti ♪
  12.      stŕpnež  -a m (ȓ) ekspr. strpen človek: pokazal se je strpneža ♪
  13.      strújanje  -a s (ū) glagolnik od strujati: strujanje reke; skrbeti za čim boljše strujanje zraka v spalnicah / prikazal je idejna strujanja tistega časa ♪
  14.      strúnek  -nka m (ȗ) muz. držalo za strune na pokrovu godal: strunek violine ♪
  15.      strupénec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž. strupena žival, navadno kača: pičil ga je strupenec 2. ekspr. hudoben, zloben človek: ta strupenec jo je zelo užalil ♪
  16.      stváren  -rna -o prid., stvárnejši (á ā) 1. nanašajoč se na snovne stvari: razstaviti listine in stvarno gradivo o razvoju šolstva / stvarna in duhovna zgodovina Slovencev // nanašajoč se na objektivne, od človekove zavesti neodvisne stvari, neodvisno stvarnost: načelni in stvarni razlogi; zaznava brez stvarne podlage; med temi pojavi obstaja stvarna zveza / navesti stvarne dokaze 2. nanašajoč se na stvari, stvarnost samo brez osebnih, čustvenih primesi: imeti stvarne odnose s kom; odgovor je bil miren, stvaren / stvarna obravnava, presoja; stvarna razčlenitev stanja / stil tega pisatelja je suh, stvaren / govornik je bil kratek in stvaren 3. ki v resnici je, obstaja: stvarni svet; stvaren in navidezen / publ. upoštevati stvarno stanje dejansko, resnično 4. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: zmeraj je bil zelo stvaren, trezen človek // značilen za takega človeka: nadaljeval je v bolj umirjenem, stvarnem tonu ◊ biblio. stvarni katalog katalog, narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; stvarno kazalo kazalo obravnavanih pojmov; jur. stvarni dokaz predmet, sled na predmetu, pomembna za ugotovitev dejstev; stvarna pristojnost pristojnost glede na predmet, zadevo; stvarno jamstvo jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem; stvarno pravo pravo, ki ureja razmerja med ljudmi glede stvari; lingv. stvarna lastna imena lastna imena časopisov, umetniških del, delovnih, političnih organizacij; šol. stvarni pouk do 1957 pouk prirodopisa, zemljepisa, zgodovine v okviru predmeta slovenski jezik v prvem in drugem razredu osnovne šole stvárno prisl.: prosim, govorite, razpravljajte stvarno; to obstaja stvarno, ne le pojmovno; biti stvarno usmerjen; sam.: dognati kaj stvarnega, otipljivega ♪
  17.      stvòr  stvôra m (ȍ ó) 1. slabš., navadno s prilastkom bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah, odpor: po cesti se mu je bližal čuden stvor; ta stvor je komaj podoben človeku / beden, pokvarjen stvor / to ni ženska, to je stvor 2. slabš. stvaritev, delo, ki zaradi svojih značilnosti vzbuja odpor: njegove slike so nemogoči stvori; to pisanje je stvor brez pravega namena / stvor človeške domišljije 3. zastar. (ustvarjeno) bitje: zasmilil se mu je droben stvor, ki je ostal brez matere; stvori in predmeti / človeški stvor ♪
  18.      subskribènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) zal. prednaročnik: knjigo so subskribentom že poslali; za subskribente bo cena nižja ♪
  19.      subskribírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zal. predhodno naročiti, naročiti se na kaj vnaprej: subskribiral je novo pesniško zbirko subskribíran -a -o: subskribirana knjiga ♪
  20.      subskrípcija  -e ž (í) zal. prednaročilo: razpisati subskripcijo / knjiga bo na razpolago samo v subskripciji ♪
  21.      súh  -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe // ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga // ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz 2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku // ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta // v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim // ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa // ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo 6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa, ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto 8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem // ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica ● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svičnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja ◊ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suho vino vino, ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones súho tudi suhó prisl.: suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho ♦ grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa súhi -a -o sam.: tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži; prim. suho ♪
  22.      súnek  -nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa sploh: sunek puške, ročice / sunek vetra; burja je pihala v sunkih do sto kilometrov na uro / ob prvem potresnem sunku so ljudje zbežali na prosto // sila, ki nastane kot posledica takega giba, premika: sunek ga je podrl na tla; ublažiti sunek; močen, rahel sunek / sunki voza so ga premetavali sem in tja / dobiti sunek v trebuh 2. ekspr. oborožena vojaška akcija s hitrim premikom v določeno smer: odbiti sovražnikov sunek 3. ekspr. nenadna, močna pobuda, spodbuda: njegove besede so bile sunek, ki je sprožil to odločitev 4. knjiž. nenadna, močna in kratkotrajna pojavitev česa: sunek strahu / kričanje je prihajalo v sunkih do njih ◊ elektr. (električni) sunek kratkotrajen električni tok, nastal z zelo hitrim povečanjem na določeno vrednost; impulz; fiz. sunek produkt nespremenljive količine in časa; impulz; pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha; pulz; lov., voj. milostni sunek s katerim se skrajša trpljenje umirajočemu; šport. sunek dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec utež najprej naložiti na prsi, nato pa jo dvigniti nad glavo; dvigniti v sunku sto kilogramov ♪
  23.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati ♪
  24.      suròv  -óva -o prid., suróvejši (ȍ ọ̑) 1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena 2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane 3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo 4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo // ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov 5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost ◊ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena suróvo prisl.: surovo ravnati; surovo obtesan ploh; sam.: pojesti kaj surovega; delo je v surovem gotovo ♪
  25.      surovína  -e ž (í) 1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine 2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana ♪

   2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA