Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žal (2.301-2.325)


  1.      prenesrámen  -mna -o prid. (á ā) ekspr. preveč nesramen, žaljiv: te govorice so prenesramne, da bi jih lahko prisodili njemu ♪
  2.      prenêsti  -nêsem dov., prenésel prenêsla (é) 1. z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti bolnika v drugo sobo; prenesti stole na balkon; prenesti čez vodo, na varno; na rokah, v košu prenesti; hitro, varno prenesti / progo so v celoti podrli in prenesli drugam // narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenesti sedež organizacije v drug kraj / prenesti sestanek v dvorano / prenesti začetek predstave na poznejšo uro preložiti, prestaviti // narediti, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenesti težo na roke, z ene noge na drugo; teža se s tem prenese na opornik / ekspr. prenesel je pogled z enega na drugega; prenesti pozornost na koga / svoja materinska čustva je prenesla na tega človeka; pren. prenesti težišče dela na drugo področje 2. narediti, povzročiti, da kaj kam pride: živec prenese dražljaj do možganskega središča / prenesti sliko, zvok na daljavo 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročiti, da to dobi (še) kdo drug: prenesti dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se bo prenesel tudi nanje; njena plemenitost se je prenesla na otroke / prenesti bolezen; muha lahko povzročitelja te bolezni prenese na človeka; klice se prenesejo tudi z dotikom 4. narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenesti kroj s krojne pole na blago; prenesti pripombe v rokopis; prenesti en sistem znakov v drugega / prevajalec je odlike dela ustrezno prenesel v domači jezik / prenesti ideje v prakso, življenje 5. navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: prenesti odgovornost na druge; njegova pooblastila so prenesli na odbor; nekatere zadeve se lahko prenesejo na krajevno skupnost 6. ekspr. prestati, pretrpeti: prenesti je moral veliko krivic, očitkov / v teh letih je prenesel veliko gorja 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: cigaretnega dima ne prenese; organizem injekcije ni prenesel; ta človek prenese veliko alkoholne pijače; tako hrano njegov želodec dobro, težko prenese; prenesti brez posledic / bolnik hrane več ne prenese ne more več jesti b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa ne prenese; prenese tudi hud mraz; vročino dobro prenese / prenesel bi še bolj vročo vodo / pogleda na kri ne prenese c) ob sprejemanju kakega stanja: trpljenje težko prenese / ekspr. njegovo srce te žalosti ni preneslo č) zaradi delovanja, vplivanja česa: če je treba, prenese hud napor; srce prenese tudi redkejši zrak / aluminij kisline ne prenese; most take teže ni prenesel vzdržal / električna napeljava je dovolj močna, da bo to prenesla // ne pokazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: takih očitkov, podtikanj ne prenese; mirno je prenesel tudi to sramoto / misli na smrt ne prenese 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: tega človeka ne prenesem / take grobosti ne prenesem ● take besede, zveze to besedilo ne prenese taka beseda, zveza ni primerna za to besedilo; ekspr. čoln ga je prenesel čez zaliv prepeljal; jezikovna norma te besede ne prenese po jezikovni normi ta beseda ni dovoljena; ekspr. papir vse prenese napiše, natisne se lahko tudi kaj, kar ni resnično, kar je pretirano; čipkaste zavese prenesejo le enobarvne stene so primerne le za enobarvne stene; ekspr. njegov žep bo to prenesel lahko bo plačal; nikogar ni bilo, da bi nanj prenesel svojo obrt mu jo dal, izročil; ekspr. prenesi mu moje prisrčne pozdrave sporoči; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; pog. kar sliši, prenese naprej pove drugim; ovadi; ekspr. ptič se je trudno prenesel na drugo drevo preletel, zletel; ekspr. streljanje se je preneslo v dolino sedaj streljajo v dolini ◊ jur. prenesti lastninske pravice na drugega; mat. prenesti člene v enačbi prenesèn tudi prenešèn -êna -o: telegram je bil prenesen po telefonu; tovor je prenesen na pravo mesto; v naš jezik prenesena povest; ta obveznost je sedaj prenesena na občine; od ust do ust preneseno povelje ♦ lingv. preneseni pomen pomen, ki ga beseda, besedna zveza dobi, če se uporabi za označitev kakega drugega pojma, predmeta, zlasti če ostane predstavno tesno povezana z izhodiščnim pomenom ♪
  3.      preobrážati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: taka odkritja preobražajo svet; idejno, politično preobražati ljudi; družba se je začela preobražati; njegova poezija se je vidno preobražala / v tem okolju se je preobražal v novega človeka ♦ zool. paglavec se preobraža v žabo ♪
  4.      preobrníti  in preobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) raba peša 1. obrniti: preobrnil je ranjenca, ki je ležal na cesti; preobrnil se je v postelji / preobrniti zaboj in sesti nanj / preobrniti žepe 2. narediti, da dobi kaj drugačen pomen, drugačno vsebino: preobrniti smisel izjave / tega dejstva ni mogoče preobrniti; preobrniti svoje navade spremeniti ● pog. preobrnila je vso hišo, pa ga ni našla preiskala; zastar. mačka je preobrnila skledo mleka prevrnila; pog. vse stanovanje mi je preobrnil vse je razmetal, spravil v nered preobrníti se in preobŕniti se navadno s prislovnim določilom izraža prehod v novo stanje, dogajanje, kot ga nakazuje določilo; obrniti se: položaj se je preobrnil nam v škodo; nekoč se bo preobrnilo na bolje / razmere so se popolnoma preobrnile ● zastar. preobrnil se je v treznega človeka spreobrnil preobŕnjen -a -o: preobrnjeni procesi; sedeti na preobrnjeni posodi; preobrnjena dejstva ♪
  5.      preobvézati  in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano ♪
  6.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti ♪
  7.      prepàd  -áda m (ȁ á) 1. kraj z navpično ali skoraj navpično spuščajočo se strmino: gams se ne boji strmin in prepadov; stati nad prepadom; skalnati prepadi / pasti v prepad; ekspr. pod plezalcem je zijal prepad je bila velika globina / nar. dvajset metrov širok prepad brezno; pren. mladost je polna notranjih prepadov; prepadi v duši ♦ geogr. zelo strmo, navpično se spuščajoča strmina 2. ekspr. kar onemogoča sodelovanje med različnima stranema: premostiti prepad med sprtima strankama; poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi deželami 3. ekspr., z rodilnikom velika mera česa hudega, neprijetnega: rešiti se iz prepada dvomov; pehati koga v prepad obupa; najti izhod iz prepada sovraštva ● ekspr. pahnil ga je iz največje sreče v prepad v veliko nesrečo; ekspr. med njima je nepremostljiv prepad tako velike razlike, nasprotja, da jih ni mogoče odpraviti; rob prepada pripeljati kaj na rob prepada spraviti v veliko nevarnost za obstoj; biti na robu prepada v veliki nevarnosti za obstoj ♪
  8.      prepárati  -am dov. (ȃ) 1. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: preparal je rokav in obvezal ranjenca / preparati živali trebuh / redko z lasnico je preparala ovitek pretrgala, raztrgala 2. ekspr. pretrgati, razdeliti: blisk za hip prepara temo / strel je že drugič nasilno preparal tišino prepáran -a -o: igrači je iz preparanega trebuha visela žima ♪
  9.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  10.      prepénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom // napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige ● knjiž., redko gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati prepénjati se knjiž. bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo ♪
  11.      prepír  -a m (ȋ) medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prepir nastane, se začne; ekspr. vnel se je prepir; ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati; povzročiti prepir; obravnavati kaj s prepirom; dolg, glasen, hud, ekspr. nedolžen prepir; prepir med starši, s sosedi; ekspr. pristanem, da bo konec prepira da se ne bomo več prepirali; hrup, prepir in pretep / družinski prepiri; ekspr. filozofski, strankarski prepiri spori / v prepiru ga je zelo žalil // stanje, ki ga povzroči tako izražanje nesoglasja: odpraviti, poravnati prepir / živeti v prepiru s kom ● ekspr. vedno išče prepir se želi, hoče prepirati; preg. boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru ♪
  12.      prepisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepisovati: prepisovanje s koncepta / prepisovanje na čisto / prepisovanje besed s table / zalotiti učenca pri prepisovanju ♪
  13.      preplávati  -am dov. (ȃ) plavajoč priti z enega konca česa na drugega: preplavati reko, zaliv // plavajoč opraviti kako pot: preplaval je dva kilometra / razdaljo je preplaval v četrt ure ♪
  14.      prepláviti  -im tudi preplavíti -ím dov., preplávil (ā ȃ; ȋ í) 1. z razlivanjem, širjenjem pokriti kako površino: narasli potok preplavi njive in travnike / valovi so preplavili obalo; prostor je preplavila voda vdrla vanj, ga zalila / ekspr. hladen zrak bo preplavil naše kraje / kri preplavi tkivo; pren. gozd preplavijo jesenske barve; sonce je preplavilo vse mesto 2. ekspr. pojaviti se na določenem celotnem področju v veliki množini: mesto so preplavili begunci; sovražna vojska je preplavila deželo / množica je preplavila trg // pojaviti se kje v veliki količini: trg so preplavili ceneni izdelki / ameriško blago je preplavilo Evropo // pojaviti se, nastopiti na kakem širokem področju: kriza je preplavila vso celino; ta ideja je preplavila svet 3. ekspr. narediti, da se kaj pojavi na določenem celotnem področju v veliki količini: preplaviti mesto z letaki / otroci so preplavili ulico z vriščem 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža hiter nastop stanja, kot ga določa samostalnik: ob tej novici ga je preplavilo veliko veselje / upanje preplavi vso dušo ● ekspr. dolino je preplavila novica o nesreči v dolini se je hitro razširila; ekspr. ofenziva je preplavila vse kraje je bila v vseh krajih; ekspr. rdečica ji je preplavila obraz zardela je po vsem obrazu preplávljen -a -o tudi preplavljèn -êna -o: preplavljeni travniki; ozemlje je preplavljeno z odporniškimi enotami; vse je bilo preplavljeno z lučjo ♪
  15.      preplézati  -am dov. (ẹ̑) 1. plezaje priti čez kaj: preplezati ograjo, zid 2. plezaje priti z enega konca česa na drugega: preplezati greben; naši alpinisti so preplezali to steno prvič pozimi ● ekspr. menda je preplezal že vse hribe prehodil; ekspr. avtomobil je komaj preplezal klanec prevozil ◊ alp. preplezati smer v dveh navezah preplézan -a -o: preplezana stena ♪
  16.      preplézati se  -am se dov. (ẹ̑) nar. izrabiti se, oguliti se: hlače so se mu na kolenih preplezale preplézan -a -o: na komolcih preplezan rokav; preplezana obleka ♪
  17.      preplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel 2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh ● zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala ♪
  18.      prepodíti  -ím dov., prepódil (ȋ í) narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave prepodèn -êna -o: prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali ♪
  19.      prepojíti  -ím dov., prepójil (ȋ í) 1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost 2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje prepojíti se dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo prepojèn -êna -o: prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom ∙ ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih ♪
  20.      prepovedováti  -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom ● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj ♪
  21.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  22.      prepríčanje  -a s (ȋ) 1. kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno: njegovo prepričanje, da hči še živi, se je po tem dogodku omajalo, utrdilo; domneva se je spremenila v prepričanje / izrazil je prepričanje, da bo stvar kmalu urejena; prišel je do prepričanja, da je edino tako življenje smiselno / živel je v zmotnem prepričanju, da to ni njegova dolžnost / to sem naredil iz prepričanja, ne iz strahu; redko po mojem prepričanju stvar ne bo tako lahka mnenju, sodbi 2. prepričanost: njegov glas je izražal trdno prepričanje / odgovoriti z globokim, mirnim prepričanjem 3. skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: braniti, zatajiti prepričanje; za svoje prepričanje so bili pripravljeni tudi umreti; versko prepričanje / biti po prepričanju marksist b) v zvezi s kakim delom stvarnosti: njegovo politično prepričanje ♪
  23.      preprijèm  -éma m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od preprijeti: pri preprijemu je skoraj izpustil vrv / preprijem palice iz leve roke v desno / po nekaj preprijemih je plezalec spet počival 2. v prislovni rabi izraža razdaljo med mestoma dveh zaporednih prijemov: premakniti se za nekaj preprijemov dalje ♪
  24.      preprijéti  -prímem dov., preprijél; nam. preprijét in preprijèt (ẹ́ í) prijeti a) drugače, na drugem mestu: med vožnjo na ovinku preprijeti volan / hotel je preprijeti zaboj, pa mu je zdrsnil na tla b) z drugo roko: roka me boli, bom preprijel puško / preprijeti bodalo v levico predeti ● preprijeti klin, vejo pri plezanju prenesti telesno težo na roko, s katero se prime (naslednji) klin, veja; kazalec leve roke preprime tipko kazalca desne roke prime, pritisne tipko namesto kazalca, ki jo je držal, pritiskal preprijéti se prenesti telesno težo na eno roko, z drugo pa se prijeti drugje: nekajkrat se je preprijel in že je bil višje v steni ♪
  25.      prepustíti  -ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz; ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA