Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žal (220-244)


  1.      kinžal  gl. kindžal ♪
  2.      komenzalízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za enega koristna, za drugega pa ne koristna, ne škodljiva: komenzalizem in parazitizem ♪
  3.      ležálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi ◊ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje ♪
  4.      ležálnica  -e ž (ȃ) 1. prostor v sanatoriju, namenjen za ležanje na prostem: ležalnica je bila polna pacientov 2. knjiž., redko ležalnik, ležišče ♪
  5.      ležálnik  -a m (ȃ) 1. ležalni stol: zlekniti se na ležalnik; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku ∙ novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki z ležalnimi sedeži // iz desk zbita priprava za sončenje: na kopališču izposojajo ležalnike 2. ležalni vagon: v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan ♪
  6.      mazálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki skrbi za mazanje strojev: zaposlen je kot mazalec / mazalec strojev ♪
  7.      mazálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mazanje: mazalna mast; mazalno olje / mazalna naprava, odprtina ♪
  8.      mazálka  -e ž (ȃ) strojn. priprava za mazanje, montirana pri ležaju: napolniti mazalke / kapalna mazalka nad ležajem, iz katere priteka olje v ležaj po kapljah; Staufferjeva mazalka ki ima obliko lončka s pokrovčkom na navoj in se uporablja za mazanje z mastjo; mazalka s stenjem ♪
  9.      mazálnost  -i ž (ȃ) teh. lastnost, značilnost mazalnega: mazalnost maziv ♪
  10.      mazálo  -a s (á) nav. ekspr. sredstvo za mazanje: nima nobenega mazala za čevlje / v torbici je imela veliko zbirko mazal kozmetičnih sredstev ♪
  11.      Metúzalem  -a m (ū) v zvezi star kot Metuzalem zelo star ♪
  12.      metúzalem  -a m (ū) ekspr. zelo star človek, zlasti moški: od tega metuzalema res ne moreš zahtevati takih naporov // žival, ki živi zelo dolgo: želve so pravi metuzalemi ♪
  13.      metúzalemski  -a -o prid. (ū) tak kot pri Metuzalemu: dočakal je metuzalemsko starost ♪
  14.      mezaliánsa  -e ž (ȃ) knjiž. zakon med osebama iz zelo različnih družbenih razredov: skleniti mezalianso; pren., ekspr. mezaliansa revolucionarnega duha in malomeščanstva ♪
  15.      natezálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) priprava za nategovanje, napenjanje: kovinski natezalci za čevlje ♪
  16.      natezálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je za nategovanje, napenjanje: natezalna priprava ♦ zgod. natezalno kolo srednjeveška mučilna priprava za nategovanje ♪
  17.      natezálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) nav. mn., obrt., navadno v zvezi klešče natezalke klešče za dajanje zgornjega dela čevlja na kopito: naročiti klešče natezalke ♪
  18.      natezálnica  -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nekdaj mučilna priprava za nategovanje: dali, privezali so ga na natezalnico; pren. kaznuje ga z natezalnico dvomov in upanj ♪
  19.      natezálnik  -a m (ȃ) priprava za nategovanje, napenjanje, zlasti žice: napeti žico z natezalnikom / žični natezalnik ♪
  20.      natezálo  -a s (á) redko natezalnik, natezalec: uporaba natezala in drugih pripomočkov ♪
  21.      nazál  -a m (ȃ) lingv. glas, ki nastane, ko gre zračni tok tudi skozi nosno votlino; nosnik: nazala m, n ♪
  22.      nazálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. nosen: nazalni glas; nazalni vokali ♪
  23.      nèzalíkan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zalikan: nezalikani ovratnik je podaljšan v pentljo; krilo z nezalikanimi gubami ♪
  24.      nèžaljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni žaljiv: nežaljiv dovtip, humor; njegova vprašanja so bila mirna, nežaljiva / v polemiki je bil oster, a nežaljiv nèžaljívo prisl.: nežaljivo se vesti; nežaljivo dovtipen človek ♪
  25.      obžalovánje  -a s (ȃ) 1. neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: ni skrival svojega obžalovanja; globoko, iskreno obžalovanje; ekspr. grenko obžalovanje / čutiti, imeti, izražati obžalovanje 2. čustvena prizadetost, žalost zaradi česa: predajati se obžalovanju; obžalovanja vreden dogodek, spor / ekspr. to je človek, vreden vsega obžalovanja pomilovanja ∙ ekspr. živi v obžalovanja vrednih razmerah zelo slabih 3. publ. nezadovoljstvo, nejevolja: vsi navzoči so izrazili obžalovanje zaradi tega sklepa / poročilo o obnovitvi jedrskih poskusov je treba sprejeti z obžalovanjem ♪

   95 120 145 170 195 220 245 270 295 320  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA