Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

žaga (51-75)


  1.      bakláti  -ám nedov. (á ȃ) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla ♪
  2.      benéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na Benetke: beneški trgovec / beneški cekin, dož; beneška republika / beneško zrcalo ♦ les. beneški jarmenik žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske; venecijanka; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom 2. nanašajoč se na Benečijo: beneška meja; beneško narečje ♪
  3.      bleščíca  -e ž (í) nav. mn. svetleča se okrasna kovinska ploščica: pošiti ovratnik z bleščicami; večerna obleka z zlatimi bleščicami / pustni kostum, posut z bleščico; pren. enoličnost pesmi poživljajo artistične bleščice // bleščeč drobec: ledene bleščice / svetloba se je v tisočerih bleščicah razpršila po reki ◊ les. deska, žagana pravokotno na letnice ♪
  4.      bordonál  -a m (ȃ) les. na kvadratni prerez tesan ali žagan les za ladjedelništvo ♪
  5.      brán  -í ž (ȃ) 1. knjiž. obramba: pripravljati se na bran; dvignili so se v bran dežele; roka je preslabotna za bran ∙ star. postaviti se, stati v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se 2. star. varstvo, zaščita: jemati koga v bran 3. knjiž. nasip, pregrada pri vodi: reka se zaganja v brani; utrjena bran; pren. čustvo je podrlo brani razuma ♪
  6.      brezizhóden  -dna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez izhoda, rešitve: znašel se je v brezizhodnem položaju; zaiti v brezizhodno zagato // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: brezizhodni pesimizem ♪
  7.      brúncelj  -clja in -na [cǝl] m (ú) nar. panj, čok: Pri tem delu je oče redno imel nalogo, da je na primerno dolžino razžagane brunceljne klal na drobna polenca (F. Finžgar) ♪
  8.      bú  medm. (ȗ) posnema tuljenje, hud jok: burja se zaganja bu bu; otrok joče buu ♪
  9.      búrja  -e ž (ú) 1. močen severovzhodni veter: burja brije, piha, vleče, se zaganja; burja piska, žvižga; burja prepiha do kosti, razpiha oblake; mrzla, ostra burja; planil je v sobo kot burja / okno je obrnjeno proti burji / kraška burja; pren. burja življenja 2. ekspr. razburjenje, vznemirjenje: kaj mu je, da je s tako burjo odšel; izjava je povzročila dosti burje 3. ekspr. vihrav človek: ne bodi burja; burja burjasta 4. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč ♪
  10.      búrkati  -am nedov. (ȗ) knjiž. 1. delati razgibano, valovito: burja burka morje // vznemirjati, razvnemati: viharna čustva ga burkajo / ne burkaj ji srca 2. nepreh., redko nemirno se zaganjati, pljuskati: vino burka iz steklenice; pren. strast burka v njem; žalost je burkala v srcu ♪
  11.      célec  -lca [tudi u̯c] m (ẹ̑) nepregažen sneg: celec dobro drži; zagaziti v celec; hoditi po celcu; sneg celec ♪
  12.      cilíndričen  -čna -o prid. (í) ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem ◊ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom ♪
  13.      cirkuláren  -rna -o prid. (ȃ) ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga ♪
  14.      cirkulárka  -e ž (ȃ) stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga: obrezovati deske s cirkularko / po okoliških vaseh žaga drva s cirkularko; jermen za cirkularko ♪
  15.      copátka  -e ž (ȃ) manjšalnica od copata: otroci so kar v copatkah zagazili v sneg / ekspr. obuta je v lične svilene copatke ♪
  16.      čelílen  -lna -o prid. (ȋ) les., v zvezi čelilna žaga krožna žaga za čeljenje lesa ♪
  17.      čelílnik  -a m (ȋ) les. krožna žaga za čeljenje lesa ♪
  18.      čêlovnik  -a m (é) les. del hloda, ki se odžaga ali odseka pri čeljenju ♪
  19.      čépnica  -e ž (ẹ̑) les. žaga za izdelovanje čepov ♪
  20.      četrták  -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: srebrne dvajsetice in zelenkasti četrtaki // ruski novec za četrt rublja: njemu je dal rubelj, njej pa samo četrtak ◊ les. žagan les s kvadratnim prerezom; moral; vet. žival s štirimi stalnimi sekalci ♪
  21.      deskà  -è in dèska -e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah 2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska 3. šport. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska // publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje; okupirano ozemlje jim je služilo kot odskočna deska za nadaljnjo ekspanzijo 4. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec 5. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču ◊ agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč ♪
  22.      díla  -e ž (ȋ) 1. nižje pog. deska: prežagati dilo; hrastova dila 2. mn., nar. štajersko podstrešje: na dilah imajo spravljeno suho meso / stanovati na dilah v podstrešnem stanovanju ♪
  23.      dlétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko obdelovati, dolbsti z dletom: drugi so les žagali, on pa je dletil ♪
  24.      dólbsti  dólbem [u̯b] nedov., dólbite in dolbíte (ọ́) 1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom // z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice 2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu ♪
  25.      dŕva  dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ) razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu ● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim // les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA