Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
štupa (4)
- stúpa -e ž (ū) v budističnem okolju stavba v obliki kupole ali stolpa, namenjena za verske obrede: mesto je imelo več stup / budistične stupe ♪
- štúpa -e ž (ú) nižje pog. prah, prašek: potresti štupo po krompirju / posuti vneto kožo s štupo s posipom ♪
- štúpati -am nedov. (ȗ) nižje pog. potresati, posipati: štupati travnik z umetnim gnojilom ♪
- poštúpati -am dov. (ȗ) nižje pog. potresti, posuti: poštupati travnik; poštupati z moko ♪