Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

štor (561-585)



  1.      grobíšče  -a s (í) 1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov ♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi 2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob
  2.      gróbnica  -e ž (ọ̑) zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev
  3.      grobnína  -e ž () pristojbina za prostor na pokopališču
  4.      grozljív  -a -o prid. ( í) ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor; povsod je vladala grozljiva tišina; to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja grozljívo prisl.: psi so grozljivo lajali; prostor je bil grozljivo miren
  5.      gúmno  -a s (ú) prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu
  6.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala
  7.      hall  -a [hôl] m () zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall // večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
  8.      hán  -a m () v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
  9.      hángar  -ja m (á) večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne
  10.      hávba  -e ž () 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
  11.      héktolíter  -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl]; hektoliter vina
  12.      heraklít  -a m () gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita
  13.      herój  -a m (ọ̑) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom 2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
  14.      herostrát  in heróstrat -a m (; ọ̑) knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem
  15.      hidrofór  -a in -ja m (ọ̑) teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
  16.      higiéničnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov
  17.      hinávščina  -e ž () hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
  18.      hipodróm  -a m (ọ̑) prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma
  19.      hipokávst  -a m () pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom
  20.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hišearhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
  21.      híšica  -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, utanavt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod 2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico 3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
  22.      híštrna  -e ž () nekdaj stanovanjski prostor za služabnike, posle v velikih kmečkih hišah, župniščih
  23.      hlád  -a tudim () 1. zmerno nizka temperatura: čutiti hlad; jutranji, večerni hlad; prijeten hlad; razgret konj je podrhtaval od hlada / hlad cerkve / postaviti jed na hlad na hladno; iti v hladu, star. za hlada v tistem delu poletnega dne, ko je prijetno hladno; ležati v hladu na prijetno hladnem prostoru, mestu, navadno na prostem / hlad piha, veje hladen veter, zrak 2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost: v očetovem glasu je bilo čutiti hlad; hlad njegovega odgovora ga je močno prizadel / v dvorani je zavladal mrtvaški hlad / publ. neonski hlad modernega sveta
  24.      hláden  stil. hladán hládna -o tudiprid., hladnéjši (á á) 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke // ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo // ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen / postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi 2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen 3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom // ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča / hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen ● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtevfiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; friz. hladna trajna ondulacija, ki se napravi s kemičnimi sredstvi; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico hládno tudi hladnó prisl.: hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je hládni -a -o sam.: rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli
  25.      hladílnica  -e ž () prostor ali stavba za shranjevanje živil pri nizki temperaturi: hladilnica za meso, sadje / kruh znosijo iz peči najprej v hladilnico prostor, kjer se ohladi na normalno temperaturo

   436 461 486 511 536 561 586 611 636 661  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA