Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

štor (1.311-1.335)


  1.      nèizkoríščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu ♪
  2.      nèizkoríščenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora ♪
  3.      neizméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora ♪
  4.      nèizrábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen ♪
  5.      nèizrázen  -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo 3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla nèizrázno prisl.: bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega ♪
  6.      nekàk  tudi nekák stil. nékak -a -o zaim. (ȁ; ȃ; ẹ̄) 1. izraža nedoločnost osebe ali stvari: nekak pomožni organ je potreben; ekspr. obšla ga je nekaka slutnja / na nekak način bo zadevo le treba urediti // izraža približno podobnost: prostor je bil nekako dvorišče / slabš. dobili smo krožnik nekake juhe / star. to je bil nekak star možiček, ki so mu vsi rekli stric neki 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: odveč bi bilo delu prisojati nekako umetniško vrednost / to je bilo pred nekakimi desetimi leti ♪
  7.      nèkúrjen  -a -o prid. (ȅ-ú) pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena ♪
  8.      nemáren  -rna -o prid., nemárnejši (á ā) 1. neskrben, malomaren, neprizadeven: biti nemaren delavec / nemarno opravljanje službe // ekspr. ki ne dela rad; len: nemaren človek; fant je zelo nemaren // nar. lenoben, mlahav: postajati zaspan in nemaren 2. slabš. umazan, zanemarjen: zagledala je staro in nemarno žensko / nemarna frizura, obleka neurejena / kot psovka kakšen pa si, umazanec nemarni 3. slabš. malovreden, ničvreden: on je nemaren človek; izogibal se je nemarnih žensk / imel je nemarne navade / govoriti nemarne besede nespodobne / kot psovka falot nemarni nemárno prisl.: nemarno hoditi; ženske so se nemarno pogovarjale; bil je nemarno oblečen; nemarno opravljeno delo nemárni -a -o sam.: nemarne so priganjali k delu; po nemarnem star. storiti kaj po nemarnem iz nepazljivosti; star. denar je po nemarnem zapravil lahkomiselno ♪
  9.      nèobčúten  -tna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe ♪
  10.      nèobséžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni obsežen, ni velik: neobsežen prostor / neobsežno besedilo ♪
  11.      nèočíten  -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
  12.      nèodméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura ♪
  13.      nèodmévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih ♪
  14.      nèomejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajno ◊ geom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan ♪
  15.      nèomejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neomejenega: prostorska neomejenost / časovna neomejenost / zavedal se je neomejenosti svojih pravic ♪
  16.      nèosvetljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni osvetljen: neosvetljeni del ploskve; neosvetljen prostor ♦ fot. neosvetljeni film ♪
  17.      nèpodkletèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni podkleten: nepodkleteni stanovanjski prostori; hiša je nepodkletena ♪
  18.      nèpoučênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi ♪
  19.      nèpreklícnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepreklicnega: zaradi nepreklicnosti njegovega sklepa se ni dalo nič storiti ♪
  20.      neprídipràv  -áva m (ȋ-ȁ ȋ-ȃ) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav ♪
  21.      nèprištévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) stanje neprištevnega človeka: ugotoviti neprištevnost koga / to dejanje je storil v neprištevnosti / stanje neprištevnosti ♪
  22.      nèrazložljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da razložiti, pojasniti: čuden, nerazložljiv pojav; nerazložljiv umor; storiti kaj iz nerazložljivih vzrokov; nerazložljive skrivnosti / njena žalost je bila nerazložljiva ♪
  23.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  24.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega ♪
  25.      neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost ♪

   1.186 1.211 1.236 1.261 1.286 1.311 1.336 1.361 1.386 1.411  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA