Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
štant (138)
- štànt štánta m (ȁ á) 1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti ● star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; žarg., lov. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši ♪
- štántar -ja m (ȃ) nižje pog. prodajalec na stojnici: kupiti pri štantarju ♪
- arestánt in arestànt -ánta m (ā á; ȁ á) pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta ♪
- arestántovski -a -o prid. (á) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja ♪
- arestántski -a -o prid. (ā) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana ♪
- ekvidistánten -tna -o prid. (ȃ) geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen: ekvidistantne točke na krožnici ♦ geogr. ekvidistantna projekcija projekcija, ki na karti v največji meri reproducira pravilne razdalje ♪
- instánt prid. neskl. (ȃ) gastr. pripravljen, narejen brez (dolgega) kuhanja: instant kava, polenta; te jedi so instant ♪
- konstánta -e ž (ȃ) 1. fiz. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti: izmeriti konstanto / plinska konstanta ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju ♦ elektr. dielektrična konstanta dielektričnost; mat. konstanta količina, ki ne spreminja svoje vrednosti, stalnica; aditivna konstanta ki se prišteje 2. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: ti odnosi so konstanta njegove zunanje politike; mlin, skedenj in kozolec so konstante njegovega slikarstva; groteska ima pač svoje konstante in zakonitosti ♪
- konstánten -tna -o prid. (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni; nespremenljiv, stalen: temperatura je bila ves čas konstantna / bolj ali manj konstantne oblike ustaljene ♦ ekon. konstantni kapital kapital, vložen v produkcijska sredstva; fiz. konstantna vrednost; mat. konstantni člen člen, v katerem ne nastopa spremenljivka, stalni člen // publ. nenehen, neprestan: konstantno večanje izvoza 2. redko vztrajen, trden: v svojih sklepih je bil konstanten konstántno prisl.: cene industrijskim izdelkom konstantno rastejo ♪
- konstántnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost konstantnega; nespremenljivost, stalnost: to kaže na določeno konstantnost porabe / poudarjen je tako moment variabilnosti kot konstantnosti ♪
- manifestánt -a m (ā á) udeleženec manifestacije: policija je razgnala manifestante; kolona manifestantov ♪
- póste restánte [post restant in poste restante] prisl. (ọ̑-ȃ) ptt, označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; poštno ležeče: pismo je dobil poste restante ♪
- protestánt in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; ȁ á) pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani ♪
- protestántika -tik s mn., daj. protestántikam, mest. protestántikah, or. protestántikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela protestantskih piscev ali razprave o njih: izdati slovenska protestantika ♪
- protestantízem -zma m (ȋ) 1. krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom 2. nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest ♪
- protestántka -e ž (ā) ženska oblika od protestant ♪
- protestántovski -a -o prid. (á) redko protestantski: protestantovski duhovnik / protestantovske dežele ♪
- protestántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na protestante ali protestantizem: protestantski duhovnik / slovenski protestantski pisci / baptisti, metodisti in druge protestantske cerkve ♦ rel. protestantska vera krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto ♪
- protestántstvo -a s (ā) redko protestantizem: razširjevalci protestantstva ♪
- restánt in restànt -ánta m (ā á; ȁ á) nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta ♪
- sekstánt -a m (ā á) astr. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi: meriti s sekstantom ♪
- súbstantiv -a m (ȗ) lingv. samostalnik: zveza adjektiva s substantivom ♪
- súbstantiven -vna -o prid. (ȗ) 1. lingv. samostalniški: substantivna funkcija 2. kem., v zvezi substantivno barvilo barvilo, ki neposredno obarva rastlinska vlakna ♪
- substantivírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti; posamostaliti: substantivirati pridevnik substantivíran -a -o: substantiviran nedoločnik ♪
- substantivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnosti; posamostaliti: substantivizirati pridevnik ♪
1 26 51 76 101 126