Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

šranga (4)

1.      šránga  -e ž (ȃ) etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: postaviti šrango; svatovski sprevod je šel skozi šrango / plačati šrango odkupnino, ki se zahteva pri taki pregradi poti ● star. šranga pred mostom mitnica ♪
2.      šránganje  -a s (ȃ) glagolnik od šrangati: postavili so mlaje in vse, kar je potrebno za šranganje ♪
3.      šrángar  -ja m (ȃ) etn. kdor postavlja šrango: šrangarji so dobili precej denarja ♪
4.      šrángati  -am dov. in nedov. (ȃ) etn. pregraditi pot ženinu z namenom, da plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: fantje so šrangali na koncu vasi ♪