Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
šprikla (1)
- špríkla -e ž (ȋ) nižje pog. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile ♪