Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

šop (26-50)



  1.      sopljáj  -a m () redko težek, glasen dihljaj: prsi so se ji ob vsakem sopljaju dvignile
  2.      soplódje  -a s (ọ̑) bot. navidez enoten plod, nastal iz socvetja: ananasovo socvetje se razvije v sočno soplodje
  3.      sôpniti  -em tudi sopníti sópnem dov.; ọ̑) 1. težko, glasno dihniti: nekajkrat je še sopnil, potem pa umrl 2. preh. globoko vdihniti: sopnil je mrzel zimski zrak 3. ekspr. dihniti, pihniti: sopnil je oblaček tobakovega dima / noč mu je težko in vlažno sopnila v obraz ∙ ekspr. skoraj bi ušel, je sopnila sopeč rekla
  4.      sòpodpís  -a m (-) podpis v razmerju do prvega, glavnega podpisa: dokument ima podpis in sopodpis
  5.      sòpodpísati  in sòpodpisáti -píšem dov., sòpodpíšite (-í) 1. podpisati poleg prvega, glavnega podpisnika: pogodbo je podpisal dolžnik, sopodpisala pa sta jo tudi oba poroka 2. skupaj s kom podpisati: v imenu države sopodpisati mednarodni sporazum
  6.      sòpodpísnica  -e ž (-) ženska oblika od sopodpisnik: pogodbo je podpisala tudi sopodpisnica / sestanek držav, sopodpisnic sporazuma
  7.      sòpodpísnik  -a m (-) 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma
  8.      sòpodpisováti  -újem nedov. (-) 1. podpisovati poleg prvega, glavnega podpisnika: ukaze je smel le sopodpisovati 2. skupaj s kom podpisovati: vodil bo računske posle in sopodpisoval finančne listine
  9.      sòpogódbenica  -e ž (-ọ̑) ženska oblika od sopogodbenik: zahtevati odškodnino zaradi odstopa sopogodbenice
  10.      sòpogódbenik  -a m (-ọ̑) pogodbenik v razmerju do drugega pogodbenika, s katerim sklepa, sklene pogodbo: določiti sopogodbeniku pogodbene obveznosti; nezaupanje do sopogodbenika
  11.      sòpojàv  -áva m (- -á) knjiž. spremni pojav: sopojavi ob eksploziji / sopojavi sladkorne bolezni // stranski učinek: opozoriti bolnico na sopojave pri jemanju zdravil
  12.      sòpomèn  -éna m (- -ẹ́) lingv. čustveno, osebno obarvani pomen, ki se pojavlja poleg ustaljenega pomena
  13.      sòpoménka  -e ž (-ẹ̑) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sinonim: biti, tepsti, tolči so sopomenke; sopomenke in protipomenke
  14.      sòpoménski  -a -o prid. (-ẹ̑) lingv. istopomenski, sinonimen: uporabljati sopomenske izraze
  15.      sòporočeválec  -lca [c tudi lc] m (-) kdor ima, pripravi koreferat: določiti soporočevalce
  16.      sòpôrok  tudi sòporòk -óka m (-ọ́; - -ọ́) kdor je skupaj s kom porok za kaj: predlagati banki, naj toži tudi soporoka
  17.      sòposéstnik  -a m (-ẹ̑) kdor je skupaj s kom posestnik česa: z ženo sta soposestnika kmetije
  18.      sòpostávljanje  -a s (-á) knjiž. postavljanje drugega poleg drugega: linearno sopostavljanje kamenčkov / sopostavljanje ostrih barv / sopostavljanje dejstev
  19.      sôpot  -a in sopòt -ôta m (ó; ó) nar. 1. šumenje, šum: poslušati sopot iz potoka 2. zelo ozka dolina z rečno, hudourniško strugo: sopoti in soteske 3. sopara, sopuh: Topel sopot, ki so ga nadihale ponoči krave, ga je zajel (F. Godina)
  20.      sopótnica  -e ž (ọ̑) 1. potnica v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: pomagal je sopotnici izstopiti; pogovarjati se s sopotnico / pri padcu se je motorist huje poškodoval, sopotnica pa lažje 2. ekspr. (zakonska) žena, življenjska tovarišica: izbral si je sopotnico za življenje / naslikan je v družbi svoje dolgoletne življenjske sopotnice ∙ ekspr. spuščanje na površino zemljine sopotnice lune zemljinega satelita
  21.      sopótnik  -a m (ọ̑) 1. potnik v razmerju do drugega potnika, s katerim skupaj potuje: na postaji so dobili nove sopotnike; pogovarjati se s sopotniki v kupeju; utrujeni sopotniki / voznik in sopotnik sta bila pri nesreči huje poškodovana; pren. njen sopotnik je osamljenost 2. navadno s prilastkom kdor ima zlasti s kako sodobno umetnostno, politično, nazorsko smerjo, skupino nekatere skupne značilnosti: literarni sopotniki in somišljeniki; biti sopotnik komunizma, partije / od njega se je kmalu ločila vrsta sopotnikov in učencev / sopotniki revolucije ♦ lit. sopotniki moderne 3. ekspr. (zakonski) mož, življenjski tovariš: sopotniki slavne igralke / napisala je spomine na nekdanjega življenjskega sopotnika ∙ ekspr. zemlja je sopotnik sonca satelit
  22.      sopótništvo  -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo sopotnik: v zbirki se kaže pesnikovo sopotništvo s splošnim tokom povojne lirike
  23.      sòpovzročítelj  -a m (-) kdor je skupaj s kom povzročitelj česa: bil je povzročitelj ali vsaj sopovzročitelj propadanja kmetije
  24.      sòpovzročíti  -ím dov., sòpovzróčil (- -í) skupaj s kom povzročiti: sopovzročiti nesrečo
  25.      soprán  -a m () najvišji ženski ali deški glas: peti sopran; imela je lep, prijeten sopran / odgovorila je v vreščečem sopranu // nav. mn., žarg. sopranistka ali sopranist: nastopili so soprani in alti; filharmonija potrebuje več sopranov ◊ muz. dramski sopran sopranski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega soprana; koloraturni sopran sopranski glas za izvajanje koloratur; lirični sopran; prvi sopran najvišji sopran v vokalnem stavku

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA