Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

šolen (5)

1.      sólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sol: a) solni skladi; solna zrna / solni rudnik; solna polja ob morju / solne poti poti, po katerih so nekoč prenašali sol z evropskih sredozemskih obal in iz rudnikov soli b) rastline sprejemajo solne raztopine s koreninami / solna kislina vodna raztopina vodikovega klorida ♪
2.      šólen  -lna m (ọ̑) nav. mn., star. čevelj, ki ne sega do gležnja; nizki čevelj: šolni jo tiščijo; obuti, sezuti šolne; novi, pošvedrani šolni; šolni z zaponkami / plesni šolni ♪
3.      šólenc  -a [lǝn] m (ọ̑) manjšalnica od šolen: obuti šolence ♪
4.      šólenček  -čka [lǝn] m (ọ̑) manjšalnica od šolen: deklica ima nove šolenčke; šolenčki s pentljo; copatki in šolenčki / elegantni plesni šolenčki ♪
5.      búsolen  tudi busólen -lna -o (ȗ; ọ̑) pridevnik od busola: busolna igla ♪