Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
šola (3-27)
- solanín -a m (ȋ) kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah: v vseh zelenih delih krompirja je solanin / strup solanin ♪
- solár -ja m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s pridobivanjem soli: postati solar / sečoveljski solarji solinarji 2. nekdaj trgovec s soljo: kupiti sol pri solarju ♪
- soláren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. nanašajoč se na sonce (kot nebesno telo); sončen: solarni pojavi ♦ astr. solarno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. solarna konstanta sončna energija, ki na meji zemeljskega ozračja pade pravokotno na 1 m2 v sekundi ♪
- solárij -a m (á) tur. (zaprt) prostor za sončenje, obsevanje z ultravijoličnimi žarki: sončiti se v solariju; savna in solarij / solarij za hitro porjavitev kože ♪
- solarizácija -e ž (á) fot. pojav, da se zaradi premočne osvetlitve fotografske emulzije počrnitev več ne stopnjuje: pri fotografiranju proti soncu je nevarnost solarizacije // osvetlitev nepopolno razvitega filma, fotografskega papirja z belo svetlobo preden se razvije do konca: fotograf je s solarizacijo dosegel posebne svetlobne učinke ♪
- solárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za pridobivanje kamene soli: delavec v solarni; solarna in premogovnik // nav. mn., redko kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode; solina: solarne v Strunjanu ♪
- solárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli: ribolov in solarstvo ♪
- sòlastníca -e ž (ȍ-í) ženska oblika od solastnik: solastnica hiše ♪
- sòlastník -a m (ȍ-í) kdor je skupaj s kom lastnik česa: izplačati solastnikom deleže; solastnik delavnice / člani delovne skupnosti so postali solastniki proizvajalnih sredstev ♪
- sòlastnína -e ž (ȍ-ȋ) lastnina, ki pripada več lastnikom: razdeliti solastnino ♪
- sòlastnínski -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na solastnino: solastninska parcela / solastninska pravica ♪
- sòlastníški -a -o (ȍ-ȋ) pridevnik od solastnik: solastniško razmerje ♪
- sòlastníštvo -a s (ȍ-ȋ) pojav ali dejstvo, da je kdo solastnik: pridobiti solastništvo; prvine solastništva ♪
- soláta -e ž (ā) 1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate 2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato 3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato ● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige ◊ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata ♪
- solátar -ja m (ȃ) 1. kdor prideluje ali prodaja solato: solatarji so spet dvignili ceno; predmestni solatarji 2. ekspr. kdor (rad) je solato: je velik solatar ♪
- solátarica -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja solato: solatarica je porivala cizo proti trgu ♪
- soláten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na solato: solatni listi; solatno seme / solatna greda / solatna dieta ♦ gastr. solatna omaka omaka, navadno iz kisa, olja in soli solátno prisl.: solatno zelena barva ♪
- solática -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od solata: posejala bom tudi malo solatice / ni mu treba po vsako solatico na trg / pečenka, krompirček in solatica ♪
- solátka -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od solata: ima nekaj zemlje, da je kakšna solatka pri hiši / vzemite še malo solatke ♪
- solátnica -e ž (ȃ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki se goji zaradi listov in uporablja kot solata: motovilec, radič, glavnata solata in druge solatnice; solatnice in špinačnice ♪
- solátnik -a m (ȃ) vrtn. radič z zelenimi listi za rezanje: sejati solatnik; solatnik in endivija / tržaški solatnik ♪
- šólanec -nca m (ọ̑) knjiž., redko šolan človek, izobraženec: napredno usmerjeni šolanci ♪
- šólanje -a s (ọ̑) glagolnik od šolati: končati, nadaljevati, začeti šolanje; brezplačno, drago šolanje; skrb za šolanje otrok; med šolanjem je živel pri teti / dopisno, dopolnilno šolanje; obvezno osemletno šolanje; potrdilo o šolanju / šolanje pilotov, prodajalcev ♪
- šólanost -i ž (ọ̑) značilnost šolanega človeka: pri njegovem delu se kaže šolanost ♪
- šólar -ja m (ọ̑) učenec osnovne šole: šolarji hitijo v šolo; on je že šolar; nastop šolarjev na proslavi ♪
1 3 28 53 78 103 128 153 178 203