Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

širok (251-275)


  1.      láksen  -sna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv, ohlapen, širokosrčen: znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala láksno prisl.: laksno obravnavati problem ♪
  2.      láksnost  -i ž (ȃ) knjiž. pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost, ohlapnost, širokosrčnost: to je skoraj neodpustljiva laksnost / stilistične laksnosti ♪
  3.      lámpas  -a m (ȃ) širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform: generalske hlače z rdečimi lampasi ◊ tekst. damast s stopničastimi obrisi vzorcev ♪
  4.      lárgo  prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja široko: igrati largo lárgo -a m stavek ali skladba v tem tempu: začetni largo ♪
  5.      leica  -e [lájk-] ž (ȃ) maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz: fotografirati z leico // pog. maloslikovni fotografski aparat sploh: kupiti japonsko leico; neskl. pril., fot.: leica film film, širok 35 mm; leica format format posnetka z mero 24 x 36 mm ♪
  6.      lémežen  in lêmežen -žna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na lemež: za lemežno dolžino širok jarek / lemežni plugi ♪
  7.      lenôben  -bna -o prid. (ó ō) 1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: postajati zaspan in lenoben; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica 2. nekoliko len: dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje nedejavno, brezdelno lenôbno prisl.: počasi in lenobno delati; lenobno se greti na soncu; lenobno se je napotil za čredo ♪
  8.      lénta  -e ž (ẹ̑) širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami ♪
  9.      lép  -a -o tudi -ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje // nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo 2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja 3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo // ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost 4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat / naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja 5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo // z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj 6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa« 7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil 8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda ● ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor ◊ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher lepó 1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati / v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu 2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre 3. v povedni rabi izraža a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo c) nav. elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej č) nav. elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito 4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite // izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru ● lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo lépi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; redko z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo ♪
  10.      létev  -tve in létva -e ž (ẹ̄) podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza: odtrgati letev; kovinska, lesena, smrekova letev; okrasna letev; skladovnica letev; ogrodje, police, zaboj iz letev / obzidne letve; pribijati (strešne) letve / plot iz letev iz lat ◊ les. letev do šest centimetrov širok in do štiri centimetre debel kos žaganega lesa pravokotnega prereza; strojn. zobata letev jeklena letev, katere izrezi se ujemajo z zobmi zobnika; šport. pri skoku v višino dotakniti se letve ♪
  11.      létnica  -e ž (ẹ̑) 1. podatek, ki označuje leto kakega dogodka: letnice si težko zapomnim; navesti letnico rojstva; v njegovem predavanju je bilo preveč letnic / nad vežnimi vrati je vrezana letnica; knjiga je izšla brez letnice in avtorjevega imena; na sliki je letnica 1750 ∙ publ. tej obleki se pozna modna letnica po tkanini in kroju se vidi, iz katerega leta je; ni več moderna 2. s števnikom obletnica: oče praznuje 80-letnico; proslava ob 50-letnici univerze 3. gozd. enoletni debelinski prirastek lesa: les ima goste, široke, valovite letnice; gostota, smeri letnic 4. nar. enoletna žival (ženskega spola): letnica je bila privezana k uzdi matere ♪
  12.      liberálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izhaja iz liberalizma: liberalni tokovi tistega časa; liberalna miselnost; liberalno politično prepričanje / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; liberalna stranka // v nekaterih državah nanašajoč se na liberalno stranko: v volilnem boju so ga podprli vsi liberalni časopisi; liberalna opozicija 2. strpen, širokosrčen, popustljiv: ne bo ti delal težav, saj je zelo liberalen / njegovi liberalni nazori o morali; zagovarjati liberalno vzgojo ◊ polit. liberalni kapitalizem razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca liberálno prisl.: liberalno razlagati predpis; liberalno misleč človek; liberalno usmerjen državnik ♪
  13.      liberalízem  -zma m (ȋ) 1. gospodarska in politična miselnost, nastala v kapitalizmu, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo: začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem; politični liberalizem ♦ ekon. gospodarski ali ekonomski liberalizem teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti 2. strpnost, širokosrčnost, popustljivost: liberalizem v vzgoji ♪
  14.      líčnica  -e ž (ȋ) anat. ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico: poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo; ostre, široke ličnice; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami ♪
  15.      literáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na literatura 1, 2: a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino c) velika literarna vrednost dela 2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira // knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren // publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren ● knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji ◊ gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija literárno prisl.: literarno delovati; literarno obdelati snov; ta stavek zveni nekoliko literarno; biti literarno izobražen; literarno pisani spomini na pesnika ♪
  16.      lobodíka  -e ž (í) bot. zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus: bodeča lobodika; širokolistna lobodika ♪
  17.      lók  -a m (ọ̑) 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic: na plečih je imel lok in tul; napeti lok; streljati z lokom; mišice so napete kot lok; pren., knjiž. avtor je zelo napel lok zgodbe // kar je po obliki temu podobno: lok pri žagi / past na lok 2. priprava, s katero se poteguje po strunah: lok drsi po strunah; mazati lok s kolofonijo; vleči lok po strunah / violinski lok 3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma: lok pri mostu se je podrl; polkrožni loki; zidanje lokov in obokov / okenski lok 4. delu krožnice podobna linija: narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok je letela v (velikem) loku / v loku reka teče v širokem loku; v loku zamahniti; kamen je v velikem loku zletel v vodo; pren., pesn. zvezde se pnejo v svetlem loku 5. knjiž., navadno s prilastkom potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje: v predstavi ni čutiti dinamičnega loka; pretrgan lok dejanja v romanu; publ., z oslabljenim pomenom: lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel; razvojni lok umetnosti 6. knjiž., navadno s prilastkom obseg, razpon: časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov; lok spoznanj ● knjiž., ekspr. nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja še naprej dopuščati, povzročati trpljenje; knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. teh tem so se vsi ogibali v velikem loku niso jih hoteli obravnavati; ekspr. ognil se ga je v velikem loku nikakor ga ni hotel srečati; pesn. sinji lok (neba) nebo, nebesni obok ◊ anat. aortni lok usločeni del aorte tik po izstopu iz srca; kostni lok nad očesom; rebrni lok spodnja, med seboj zraščena rebra; refleksni lok; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; arheol. sveder na lok preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka; arhit. košarasti lok; šilasti lok; geom. lok krivulje, krožnice del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama; grad. nosilni lok; oporni lok; les. lok polkrožen okvir pri ročni žagi; muz. lok ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja; šol. lok element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse; šport. lok element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjm robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga; plužni lok lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega ♪
  18.      lopáta  -e ž (á) 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke / lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate ● publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival ◊ navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu ♪
  19.      lopátast  -a -o prid. (á) 1. podoben lopati: krt ima lopataste sprednje noge; lopatasto rogovje / ekspr. imeti lopataste dlani, roke velike, široke 2. ki ima lopate: lopatasto mlinsko kolo; takrat so imeli parniki lopatasta kolesa ♪
  20.      lotévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina 3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu 4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec // izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja ♪
  21.      lotíti se  in lótiti se -im se, stil. lotíti se -ím se dov. (ȋ ọ́; ȋ í) 1. z glagolskim samostalnikom napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo; popravljanja se ni pravilno lotil 2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: lotil se je kidanja snega; lotili so se popravila strehe; nar. lotila se je pospravljati začela je; elipt. brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom: pustil je šolo in se lotil kmetovanja; marljivo se je lotila vsakega posla ga opravljala, delala // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač; z odporom se je lotil knjige jo je začel brati, študirati; poželjivo se je lotil juhe; lotiti se krompirja začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi; spomladi se je zgodaj lotil vrta 3. napasti: trije so se ga lotili, pa jih je premagal; večjih živali se ta zver ne loti; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil; lotiti se koga v časopisu / ekspr. kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil; pog. zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata prosi 4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: lotila se ga je bolezen; lotil se ga je hud kašelj; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel zelo si je želel // izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: jabolk se je lotila gniloba; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa ● ekspr. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil zelo veliko dela imam; pog. dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost; šalj. lotil se je šivanke postal je krojač; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil ga je pretepel, udaril ♪
  22.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven ◊ astr. Jupitrove lune sateliti ♪
  23.      máčkovina  -e ž (á) nar. grm ali drevo s širokimi, jajčastimi, na spodnji strani belo dlakavimi listi; iva: posekati mačkovino / butara iz mačkovine ♪
  24.      mahedrávke  -drávk ž mn. (ȃ) knjiž., ekspr. široke, mahedrave hlače: nosil je zakrpane mahedravke ♪
  25.      mamljívost  -i ž (í) značilnost mamljivega: mamljivost njene bližine / knjiž. mamljivost širokega sveta privlačnost, vabljivost ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA