Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
šiba (9-33) ![](arw_left.gif)
- ošíbati -am dov. (ȋ) 1. pretepsti s šibo: ošibali so jih do krvi 2. nav. ekspr. ostro, učinkovito nastopiti proti komu, zlasti v javnosti: ošibal je tiste, ki so to podpirali / ošibati koga javno, v časopisih / ošibati napake, razmere ♪
- prešibak gl. prešibek ♪
- prešíbati -am dov. (ȋ) pretepsti s šibo: prešibati do krvi; pren., ekspr. veter ga je vsega prešibal ♪
- bájanica -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica ♪
- bastonáda -e ž (ȃ) nekdaj kaznovanje s šibanjem po podplatih ali hrbtu: strahovati z bastonado ♪
- béka -e ž (ẹ́) grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami: zasadili so beke ob vodi // šiba tega grma ali drevesa: vezati trte z beko; iz bek spletena košara ♪
- békov -a -o (ẹ́) pridevnik od beka: bekova šiba ♪
- bôžji -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje,
presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev;
star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi
pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
- brézov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba ● ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh ◊ bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las ♪
- brézovka -e ž (ẹ́) 1. brezova šiba: na svoji koži boš občutil brezovko; švrkati koga z brezovko 2. redko brezova metla: pometati z brezovko ♪
- brnístra -e ž (ȋ) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti, Spartium junceum: vlakna brnistre se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- bútarnik -a m (ú) nar. vrvica ali uvita šiba za povezovanje butar: povezati butaro z butarnikom ♪
- dêrež -a m (ȇ) nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare - M. Bor) ♪
- dobrovíta -e ž (ȋ) bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana: grmi dobrovite; dekle je tanko kot šiba dobrovite ♪
- enolétnica -e ž (ẹ̑) 1. bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj eno vegetacijsko dobo: trajnice in enoletnice 2. kar je staro eno leto: ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice; šiba enoletnica ♪
- góžica tudi gožíca -e ž (ọ̄; í) nar. vzhodno beka, šiba: košara iz gožic ♪
- góžva -e ž (ọ̑) nar. zahodno 1. vez, ki veže oba dela cepca; gož ž: zamenjati gožvo 2. beka, šiba: z gožvo privezati trte ◊ anat. sklepna gožva tkivo, ki ovija sklep; sklepna ovojnica ♪
- habína -e ž (ȋ) nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov) ♪
- izšepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetaje reči, povedati: zadnje besede je izšepetala ♪
- leskováča -e ž (á) redko leskova palica, šiba: urezati si leskovačo ♪
- léskovka -e ž (ẹ́) leskova palica, šiba: urezati si leskovko; udariti vola z leskovko ∙ ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. misli, da smo otroci, ki jih lahko ukrotiš z leskovko s tem, da jih natepeš; s silo, pritiskom ♪
- léščevka -e ž (ẹ́) redko leskova palica, šiba: odrezati leščevko ♪
- máša -e ž (á) 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja / ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša ● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8.
septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme ♪
- metlíčevje -a s (í) bot. šibasta obmorska grmičasta rastlina z rumenimi cveti; brnistra: vlakna metličevja se uporabljajo v tekstilni industriji ♪
- miklávževka -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
1 9 34