Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
šepati (22) 
- šépati -am nedov. (ẹ̄) 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa // imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena / beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma ● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro šepáje: šepaje hoditi; šepaje na
eno nogo, je prišel odpret šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba ♪
- odšépati -am dov. (ẹ̄) šepajoč oditi: odšepati iz sobe; ob palici je počasi odšepal na vrt ♪
- pošépati -am dov. (ẹ̄) v presledkih šepati: včasih je malo pošepala z levo nogo ♪
- prišépati -am dov. (ẹ̄) šepajoč priti: zaradi poškodovane noge je težko prišepal domov / pes je prišepal za njim ♪
- zašépati -am dov. (ẹ̄) 1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge: ob vsakem koraku zašepa / zašepati po sobi / zašepati na obe nogi 2. ekspr. prenehati potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba včasih zašepa / govorniku je beseda zašepala / njegov idealizem je zašepal ♪
- čotáti -ám in čótati -am nedov. (á ȃ; ọ́ ọ̄) nar. zahodno šepati: zaradi ranjene noge je čotal; nalahno čota ♪
- hrámati -am in -ljem nedov. (ȃ) redko šepati: starček je hramal proti mestu ♪
- hramljáti -ám nedov. (á ȃ) redko šepati: dedek je hramljal proti koči ♪
- kléntati -am in klentáti -ám nedov. (ẹ̑; á ȃ) nar. težko hoditi, šepati: ob palici je klental za njim ♪
- krevljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. šepati: že od rojstva krevlja; krevljati ob palici / zaradi krivih nog je krevljal // težko, nerodno hoditi: starec je krevljal proti hiši / ves dan je krevljal po mestu ♪
- kruljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr., redko šepati: starec krulja / kruljal je za njimi // slabš. težko, nerodno hoditi: kruljal je dalje ♪
- krúncati -am nedov. (ȗ) ekspr., redko šepati: že od rojstva krunca ♪
- odčotáti -ám in odčótati -am dov. (á ȃ; ọ́ ọ̄) nar. zahodno odšepati: ob bergli je počasi odčotal v hišo ♪
- odkrevljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. odšepati: naslanjajoč se na palico, je odkrevljala proti hiši // težko, nerodno oditi: starec je godrnjaje odkrevljal v kuhinjo ♪
- odšantáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. odšepati: poslovil se je in odšantal iz sobe / psiček odšanta pod klop ♪
- plántati -am nedov. (ȃ) 1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega: če se stroj pokvari, boš ti plantal / pri tem učitelju bo plantal bo imel težave; se bo moral veliko učiti ∙ ekspr. zdaj bo pa knjiga plantala treba se bo učiti; ekspr. pri nas je v glavnem polenta plantala smo jedli v glavnem polento; ekspr. naš voz se je pokvaril, zdaj bo moral pa vaš plantati zdaj bo moral voziti vaš voz 2. nar. vzhodno šepati: fant malo planta ♪
- pošepávati -am nedov. (ȃ) nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi ♪
- prišantáti -ám dov. (á ȃ) slabš. prišepati: prišantala je za njim; ob bergli je počasi prišantal do ležišča ♪
- šantáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
- šépanje -a s (ẹ̄) glagolnik od šepati: zaradi njegovega šepanja so hodili počasneje ♪
- štréncati -am nedov. (ẹ̑) nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu ♪
- zašantáti -ám dov. (á ȃ) slabš. zašepati: zašantati zaradi bolečine v nogi / zašantati s hromo nogo // težko, nerodno iti, stopiti: zašantati po sobi ♪