Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

čud (26-50)

26.      čudodélen  -lna -o prid. (ẹ̑) 1. rel. ki dela čudeže: čudodelna podoba 2. čaroven: čudodelna palica / čudodelna moč umetnikove besede ♪
27.      čudodélka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od čudodelec: ta pianistka je prava čudodelka ♪
28.      čudodélnik  -a m (ẹ̑) rel. kdor dela čudeže: velik čudodelnik in svetnik; pren. pisatelj, zdravnik čudodelnik ♪
29.      čudodélnost  -i ž (ẹ̑) rel. lastnost čudodelnega: čudodelnost podobe ♪
30.      čúdom  prisl. (ȗ) zastar. z začudenjem, začudeno: čudom ga je poslušal / star. čudom se čuditi ♪
31.      čúdoma  prisl. (ȗ) knjiž. z začudenjem, začudeno: čudoma je strmel vanj / vsemu se je čudoma čudila ♪
32.      čudotvórec  -rca m (ọ̑) zastar. čudodelnik: dobrote velikega čudotvorca ♪
33.      čudotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. čudodelen, čudežen: čudotvorni koren; čudotvorna roža / čudotvorna moč / človeška misel je čudotvorna in oživljajoča ♪
34.      čudovíšče  -a s (í) knjiž. nenavadno, fantastično bitje ali stvar; čudo: zbirka voščenih figur in raznih čudovišč; ljudje so strmeli v čudovišče iz lesa in železa / ekspr. ta človek je bil pravo čudovišče ♪
35.      čudovít  -a -o prid., čudovítejši (ȋ) 1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit; pogled na naše mesto je čudovit; zvezde so žarele s čudovitim ognjem; deklica ima čudovite lase; čudovita svetloba; dekle je čudovito; to je naravnost čudovito // ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red; delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica čudovíto prisl.: ledeniki so se čudovito blesketali v soncu; ima čudovito dober spomin ♪
36.      čudovítost  -i ž (ȋ) lastnost čudovitega: lepota in čudovitost sveta / pritegnila jo je čudovitost njegovih dogodivščin / omara, polna orientalskih čudovitosti čudovitih predmetov ♪
37.      dobročúden  -dna -o prid. (ȗ) redko ki je dobre, blage čudi, narave: vedeli so, da je dobročuden / dobročudna papiga ♪
38.      načudíti se  in načúditi se -im se dov. (ȋ ú ȗ) ekspr. v čudenju doseči veliko mero: ne more se načuditi taki revščini ♪
39.      občudoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga občuduje: pisateljevi občudovalci / občudovalec čebelje delavnosti / občudovalci narave, modernih plesov / dekletovi občudovalci ♪
40.      občudoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki izraža občudovanje: občudovalni pogledi; občudovalna pisma ♪
41.      občudoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki koga občuduje: pevec in njegove občudovalke / opazoval je občudovalke razstavljenih slik ♪
42.      občudovánje  -a s (ȃ) glagolnik od občudovati: značilno je njihovo občudovanje športnikov / pretirano občudovanje moderne glasbe / razstavljene freske so vzbujale občudovanje / gledati gore z občudovanjem ∙ ekspr. občudovanja vreden pogum zelo velik ♪
43.      občudovánka  -e ž (á) ekspr. občudovana ženska: želel se je izkazati pred občudovanko; spomin na prvo občudovanko ♪
44.      občudováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. čutiti in izražati zelo pozitiven odnos do koga: občuduje športnike zaradi njihove vztrajnosti; ekspr. občudujem vas, ker ste vse to sami napravili / občuduje njegovo junaštvo, potrpežljivost / iron. občudujem te, da se ga nisi naveličal poslušati / ekspr. občudoval ga je vse življenje cenil, spoštoval 2. gledati, ogledovati kaj z zelo pozitivnim čustvenim odnosom in izražati tak odnos: obiskovalci občudujejo razstavljene slike; občudovati naravo, planine; ženske so glasno občudovale njeno obleko 3. imeti zelo pozitiven čustveni odnos do česa: mladina občuduje moderno glasbo občudováje knjiž.: občudovaje so ga gledali občudujóč -a -e: poslušal ga je, občudujoč njegovo znanje; občudujoči pogledi; prisl.: občudujoče gledati občudován -a -o: najbolj občudovana slika; občudovano dekle ♪
45.      prečúden  -dna -o prid. (ū ȗ) ekspr. zelo čuden: prečudni glasovi; prečudne skrivnosti, stvari / in glej, čudo prečudno, vrata so se nenadoma odprla / čudna, prečudna ženica / govoril je s prečudno iskrenostjo; obšla ga je prečudna žalost prečúdno prisl.: prečudno se je smehljal; prečudno se vesti ∙ pesn. prečudno lep, tih zelo ♪
46.      prečúdežen  -žna -o prid. (ȗ) 1. ekspr. zelo nenavaden, izreden: prečudežen dogodek; prečudežne reči se godijo; prečudežna rešitev iz ječe 2. pesn. nenavadno, izredno lep: prečudežna lepota, milina ♪
47.      prečudíti se  in prečúditi se -im se dov. (ȋ ú ȗ) star. načuditi se: niso se mogli prečuditi njegovi iznajdljivosti ♪
48.      prečudovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. nenavadno, izredno lep: prečudoviti lasje; prečudovit razgled; dekle je prečudovito // nenavadno, izredno dober: prečudovit človek je / prečudovita novica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: povsod je vladal prečudovit red / prečudovit mir ♪
49.      prenačudíti se  in prenačúditi se -im se dov. (ȋ ú ȗ) knjiž. načuditi se: ni se mogel prenačuditi temu ♪
50.      začúda  in za čúda prisl. (ȗ) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: kaj mu je, da se tako začuda žene; ima začuda lepe oči; začuda dobro skriva presenečenje; te stvari so začuda malo raziskane 2. izraža zelo veliko količino: naše čete so pokazale začuda poguma; pozna začuda takih zgodb 3. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: ti prizori so začuda ohranili svojo prvotno živost; mati se začuda ni razjezila 4. v medmetni rabi izraža presenečenje, začudenje: začuda, nismo je dolgo čakali; začuda, pomagal nam je; prim. čuda ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226