Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (926-950)


  1.      goljúfnost  -i ž (ū) lastnost goljufivega človeka: težko je z njim zaradi njegove goljufnosti ♪
  2.      golobúčnik  -a m (ȗ) ekspr. plešast človek: hitro je postal golobučnik ♪
  3.      gologlávec  -vca m (ȃ) nav. ekspr. gologlav človek ♪
  4.      goltàv  -áva -o [u̯t] prid. (ȁ á) star. požrešen: goltav človek / goltav je bil na žganje goltávo prisl.: goltavo jesti ♪
  5.      gòn  gôna m (ȍ ó) knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon: animalni goni v človeku; spolni gon; gon po obstoju, po samoohranitvi / ljubezen je močen življenjski gon gibalo // želja, sla: sledil je svojemu gonu za slavo ♪
  6.      gôra  -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó) 1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za gorami se bliska; daljne, strme, visoke gore; pobočje, višina, vrh gore; razgled z gore; jutranja zarja nad gorami; velik ko gora zelo / Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; redko živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu 2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora 3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode 4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov; v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja; ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup ● ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu ♪
  7.      gôrast  -a -o prid. (ó) ekspr. po velikosti podoben gori: gorast človek ♪
  8.      gorgóna  -e ž (ọ̑) v grški mitologiji vsako od treh ženskih bitij s kačami namesto las in s pogledom, ob katerem človek okamni ♪
  9.      goríla  -e ž (ȋ) 1. največja človeku podobna opica, ki živi v tropski Afriki: gorila se je divje borila za svojega mladiča; močna, črna gorila 2. ekspr. zelo močen, orjaški, navadno grob človek: bil je prava gorila // zlasti v ameriškem okolju telesni stražar (kake poslovne, politične osebe): spremljale so ga oborožene gorile ♪
  10.      gorjáčar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. surov, grob, nasilen človek: pri tem gorjačarju ni zalegla nobena lepa beseda; pren. kritiki gorjačarji 2. star. kdor ima gorjačo, ki jo rabi kot orožje: na zapuščenih cestah so tolovaji in gorjačarji ustavljali in strahovali ljudi ♪
  11.      gorostásen  -sna -o prid. (ā) star. velikanski, orjaški: bil je resnično gorostasen človek / gorostasna prirodna katastrofa // ekspr. nemogoč, neverjeten: o njej je govoril najbolj gorostasne stvari; gorostasna trditev / gorostasna laž / gorostasen prizor strahoten, grozoten ♪
  12.      gosénica  -e ž (ẹ̑) 1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami: gosenica leze, se zabubi; gosenice žrejo listje; obirati gosenice z zelja; zelene gosenice 2. nizko škodljiv, ničvreden človek: on je zajedavska gosenica 3. nav. mn., teh. brezkončna jeklena veriga iz plošč, ki se premika okrog vrste koles pri terenskih vozilih, gradbenih strojih: po cesti so ropotale gosenice; tankovske gosenice; sledovi traktorskih gosenic; škripanje gosenic ◊ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah; zool. ličinka metulja ♪
  13.      gospodárstven  -a -o prid. (ȃ) star. 1. gospodarski: napredovali so tudi na gospodarstvenem področju 2. gospodaren: gospodarstven človek ♪
  14.      gospodoválnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost gospodovalnega človeka: odbil jo je s svojo gospodovalnostjo ♪
  15.      gospôski  -a -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na gospode ali gospodo: a) biti gosposkega rodu, stanu; rad zahaja v gosposko družbo b) to je gosposki človek; precej gosposki je; ima gosposke navade; gosposka obleka; dali so ji gosposko ime; gosposko vedenje / dela se gosposkega tudi gosposki ∙ star. prijazen je, čeprav nosi gosposko suknjo čeprav je gosposki človek c) preskrbel si je gosposko službo; gosposko življenje ima udobno, lahko 2. nav. ekspr. dragocen, razkošen: zelo gosposko stanovanje imajo / pripravila jim je gosposko večerjo gospôsko prisl.: nositi se, živeti (po) gosposko; (po) gosposko oblečen; gosposko ga je pogostil gospôski -a -o sam.: poročil je gosposko; v njem je nekaj gosposkega; na gosposkem raste veliko topolov ♪
  16.      gospóstvo  tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ō) knjiž. 1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo ♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota 2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva; gospostvo vladajočega razreda / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč ♪
  17.      gospóšček  -čka m (ọ̑) knjiž. domišljav človek, gizdalin: gospošček je, a to mu je v krvi ♪
  18.      gostobeséden  -dna -o prid., gostobesédnejši (ẹ̑) ki (rad) z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje: gostobeseden človek; ni še slišal tako gostobesednih govornikov; nikdar ni bil gostobeseden / gostobeseden opis; gostobesedna hvala gostobesédno prisl.: gostobesedno pripovedovati ♪
  19.      gostobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. gostobeseden človek: nerada je poslušala tega gostobesedneža ♪
  20.      gostoljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki rad izkazuje gostoljubje: to je zelo gostoljuben človek; naš narod je gostoljuben; gostoljubna družina / to je zelo gostoljubna hiša; sprejel ga je pod gostoljubno streho ♪
  21.      gostoljúbnost  -i ž (ú) 1. lastnost gostoljubnega človeka: vsi so jo imeli radi zaradi njene gostoljubnosti; znan je po svoji gostoljubnosti 2. gostoljubje: kako vam bom povrnil vašo gostoljubnost? ♪
  22.      govédar  -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem goveda: govedarji so že napojili živino // slabš., redko neroden, navadno surov človek: pusti tega govedarja ♪
  23.      govédina  -e ž (ẹ̑) 1. goveje meso: radi jemo govedino; kuhana govedina; govedina v solati 2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna ♪
  24.      govédo  -a s (ẹ̑) 1. večja domača žival z rogovi, ki se goji zlasti zaradi mesa in mleka: ima nekaj goved in konja; na travniku se je paslo pet goved ♦ zool. moškatno govedo govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus // ed. več goved, goveda: v reki napajajo govedo; bolezen goveda; meso z glave goveda / bohinjsko govedo; pincgavsko govedo rjavo z belimi lisami; farma za pitovno govedo / divje govedo 2. slabš. neroden, navadno surov človek: ta fant je pravo govedo / kot psovka govedo neotesano ♪
  25.      govnáč  -a m (á) 1. zool. hrošč, ki zalega jajčeca v govno, Geotrupes: gozdni govnač 2. nizko neprijeten, zoprn človek: le kaj si domišlja ta govnač ♪

   801 826 851 876 901 926 951 976 1.001 1.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA