Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (826-850)



  1.      fízičen  -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / redko fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj // nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek ◊ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek ∙ večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
  2.      fiziognomíja  -e ž () značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija // navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
  3.      fiziognómik  -a m (ọ́) kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik
  4.      fiziognómika  -e ž (ọ́) nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko
  5.      fizionomíja  -e ž () redko fiziognomija: niti dva človeka si po fizionomiji nista enaka / kakšna bo fizionomija nove literarne revije / vpliv na fizionomijo trga
  6.      flégma  -e ž (ẹ̑) lastnost flegmatičnega človeka: s flegmo vzhodnjaka je opazoval prizor // pog. flegmatik: on je med nami največja flegma
  7.      flegmátičen  -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave
  8.      flegmátičnost  -i ž (á) lastnost flegmatičnega človeka: vse njegovo vedenje in ravnanje je kazalo flegmatičnost
  9.      flegmátik  -a m (á) človek flegmatičnega temperamenta: velik flegmatik je
  10.      fleksibílen  -lna -o prid. () knjiž. spremenljiv, nestalen: človek je najbolj fleksibilen faktor v kmetijski proizvodnji
  11.      fleksibílnost  -i ž () knjiž. spremenljivost, nestalnost: fleksibilnost cen; fleksibilnost delovne sile / fleksibilnost človekovega značaja
  12.      fléten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.: to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno
  13.      fluíden  in flúiden -dna -o prid. (; ) 1. nanašajoč se na fluid: fluidna improvizacija, polna humorja / veže jih fluidna sila nove ideje / fluidna snov 2. publ. spremenljiv, nestalen: fluiden notranji lik človeka; fluiden mednarodni položaj
  14.      fôkniti  -em dov.) nižje pog. udariti (človeka): fokni ga
  15.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče
  16.      formát  -a m () 1. velikost pol papirja, grafičnega dela ali slike glede na dolžino in širino: povečati format; zbornik bo izšel v večjem formatu; format slike, zvezka / podolgovat, pravokoten format vizitke oblika; revija obsega sto strani velikega formata; žepni format knjige ♦ biblio. folijski format; papir. format A 4 format pol papirja z mero 210 x 297 mm; tisk. DIN format format pol papirja s stalnim razmerjem stranic, katerih izhodiščna mera je 841 x 1.189 mm 2. publ., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: umetniško delo evropskega formata; pesnik svetovnega formata / ekspr. človek izrednega formata; pren. manevri velikega formata
  17.      formíranje  -a s () glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov
  18.      formírati  -am nedov. in dov. () 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena
  19.      fosílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke ♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji
  20.      frajgajst  in freigeist-a [frájgájst] m (-) v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih, svobodomislec: družil se je s frajgajsti
  21.      frákar  -ja m () slabš., nekdaj človek iz meščanskih krogov, ki s svojim vedenjem kaže, da se ima za družbeno več vrednega: nisem ne aristokrat ne frakar; zmerjali so ga s frakarjem; veljaki in frakarji
  22.      fravdulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko goljufiv, nepošten: fravdulenten človek
  23.      frázast  -a -o prid. (á) slabš. poln fraz, puhlic: frazast članek; kritika je površna in frazasta / frazast človek frazerski
  24.      frenologíja  -e ž () psih. nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje: uveljavljanje frenologije ob koncu devetnajstega stoletja
  25.      freudízem  -zma [frojd-] m () teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA