Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (776-800)


  1.      ênonóg  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki ima eno nogo: enonog človek / enonoga miza ♪
  2.      ênoók  -a -o prid. (ē-ọ̑ ē-ọ̄) ki je slep na eno oko: enook človek; bila je enooka // ki ima samo eno oko: enooki Polifem ♦ fot. enooka zrcalna kamera zrcalna kamera, ki ima en sam objektiv za opazovanje in za snemanje; sam.: preg. med slepci je enooki kralj ♪
  3.      ênorôčen  in ênoróčen -čna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̄) nanašajoč se na eno roko: enoročno delo / enoročna sekira sekira, ki se drži z eno roko; enoročna žaga žaga, ki jo vleče en človek ♦ muz. enoročna skladba skladba, navadno klavirska, ki se izvaja z eno roko; šport. enoročno dviganje uteži ♪
  4.      enorókec  -kca m (ọ̑) ekspr., redko človek z eno roko ♪
  5.      ênost  -i ž (é) filoz. kar obstoji kot združeno, ne posamezno: dobro in zlo v človeku nista spojena v osebno enost ♪
  6.      enostáven  -vna -o prid. (á ā) 1. preprost, nezapleten: enostaven problem; navidezno enostavno vprašanje / narediti kaj na enostaven način; postopek je zelo enostaven; stvar je popolnoma enostavna / življenje v mestu ni bilo tako enostavno, kot si je predstavljal / enostavne gimnastične vaje 2. ki ima malo sestavnih delov ali enake sestavne dele: enostaven lik, stroj; enostavna spojina; enostavno rezilo / enostavni rastlinski listi ◊ biol., kem. enostavna beljakovina beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin; protein; ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; enostavno delo delo, ki ga lahko opravlja človek brez posebne izobrazbe, kvalifikacije; elektr. enostavno oporišče oporišče električnega voda z enim drogom; kem. enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; mat. enostavni sklepni račun sklepni račun, pri katerem nastopajo tri znane in ena neznana količina; enostavno razmerje razmerje dveh količin enostávno prislov od enostaven: enostavno in elegantno opremljena soba // pog. poudarja trditev: nekateri o teh stvareh enostavno ne govorijo; smeti so metali enostavno skozi okno kar; tega enostavno ni mogla prenašati nikakor ♪
  7.      enostránski  -a -o prid. (á) ki upošteva, poudarja samo eno stran, en vidik na škodo drugega: enostranske informacije; enostranska ocena; enostranska specializacija, vzgoja / enostranski človek; ne smete biti enostranski enostránsko prisl.: na vzgojo mladine se gleda enostransko; enostransko prikazovati stvari; enostransko razvijati svoje sposobnosti ♪
  8.      enovít  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je enakih, istovrstnih sestavin: enovita snov / ta človek ima enovit značaj; roman je enovit po svoji kompoziciji 2. ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: enovit vojaški blok / narod kot enovita celota 3. knjiž. skladen, harmoničen: enoviti gibi telovadcev ♪
  9.      eolít  -a m (ȋ) arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju ♪
  10.      eremítski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. puščavniški: eremitsko življenje / človek eremitske narave ♪
  11.      ergonomíja  -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo ♪
  12.      êros  -a m (ȇ) knjiž. ljubezen, zlasti čutna: eros je elementarno človekovo doživetje; prebujajoči se eros; pesnikovo doživljanje erosa / delo je bilo zaigrano z resničnim poklicnim erosom ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju ♪
  13.      erótika  -e ž (ọ́) knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma: erotika je osrednji problem njegove poezije; neizživeta erotika / petošolska erotika; erotika v človekovem življenju / omamna slast erotike / površna erotika sentimentalnih romanov opisovanje, prikazovanje ljubezni ♪
  14.      erotomán  -a m (ȃ) med. človek z bolezensko povečano spolno slo: bil je erotoman in uživač ♪
  15.      eruptíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na erupcijo: eruptivna kamnina / eruptivni stadij ošpic 2. knjiž. ki hitro reagira in burno izraža svoja čustva: pesnik je bolj eruptiven in ves obrnjen navzven; človek eruptivne narave / eruptivna življenjska sila / pesnikova eruptivna metaforika ♪
  16.      eruptívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost eruptivnega človeka: pesnikova eruptivnost / eruptivnost njegovega pesniškega izraza ♪
  17.      estét  -a m (ẹ̑) 1. kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega: biti estet; mnenja filmskih estetov o festivalu; literarni estet; na problem gleda z očmi kulturnega človeka in esteta / turistični estet 2. strokovnjak za estetiko; estetik ♪
  18.      estétika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
  19.      étičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično ◊ lingv. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila étično prisl.: etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj ♪
  20.      étičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost etičnega: etičnost pouka; etičnost zgodbe / etičnost človeka ♪
  21.      etikéta 2 -e ž (ẹ̑) pravila o občevanju, vedenju v družbi: etiketa mi tega ne dovoljuje; vesti se, kot zahteva etiketa; pregrešiti se zoper etiketo; dvorna, meščanska etiketa / človek brez etikete ♪
  22.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitev ♦ lit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev ♪
  23.      evrisomátik  -a m (á) antr. človek široke telesne gradnje ♪
  24.      fabulírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu: pisatelj dobro fabulira / knjiga ne fabulira, ampak odkriva notranje človekovo življenje ♪
  25.      fakín  -a m (ȋ) 1. slabš. malovreden, postopaški človek: raztrgan fakin; to je fakin / kot psovka kod si se klatil, fakin 2. nar. primorsko nosač, težak: fakini ves dan nosijo vreče ♪

   651 676 701 726 751 776 801 826 851 876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA