Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
človek (4.117-4.141) 
- sámozadoščênost -i ž (ȃ-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti ♪
- sámozadovóljen -jna -o prid. (ȃ-ọ́ ȃ-ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati ♪
- sámozadovóljnost -i ž (ȃ-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo ♪
- sámozadovóljstvo -a s (ȃ-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita ♪
- sámozaglédanost -i ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo ♪
- sámozaljúbljenost -i ž (ȃ-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost ♪
- sámozaníkanje -a s (ȃ-ȋ) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje ♪
- sámozavédanje -a s (ȃ-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda ♪
- sámozaverovánost in sámozavérovanost -i ž (ȃ-á; ȃ-ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil ♪
- sámozavésten -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno ♪
- sámozavéstnež -a m (ȃ-ẹ̑) ekspr. samozavesten človek: ponosneži in samozavestneži ♪
- sámozavéstnost -i ž (ȃ-ẹ̄) lastnost, značilnost samozavestnega človeka: znan je po svoji odločnosti in samozavestnosti / samozavestnost njenega nastopa je vse presenetila ♪
- sámskost -i ž (á) stanje samskega človeka: samskost ga je naredila čudaškega; to je bil pravi vzrok njegove vztrajne samskosti ♪
- sámstvo -a s (ā) stanje samskega človeka: vztrajal je v samstvu; dolga leta njenega samstva ♪
- sangvíničen -čna -o prid. (í) čustveno manj prizadet in optimistično razpoložen: sangviničen človek / sangvinični temperament ♪
- sangvíničnost -i ž (í) lastnost sangviničnega človeka: iz njegovega vedenja se kaže sangviničnost ♪
- sangvínik -a m (í) človek sangviničnega temperamenta: bil je sangvinik ♪
- sánja -e ž (á) 1. mn. podobe, predstave, ki se pojavljajo v spanju, zlasti manj trdnem: imeti sanje; hude, lepe, težke sanje; spanje brez sanj / preganjale so ga sanje o pokojniku; verjeti v sanje / še v sanjah mu ne da miru / sanjati sanje // stanje, ko se pojavljajo take podobe, predstave: zbuditi se iz sanj; doživljati, videti kaj v sanjah; govoriti v sanjah; kakor v sanjah je vzel plašč in odšel; hoditi kakor v sanjah zamišljeno, duševno odsotno 2. nav. mn., nav. ekspr. kar si kdo predstavlja, želi in navadno ni osnovano na resničnosti: njena sanja o poklicu se ni uresničila; spremeniti sanje v resničnost; prazne, varljive, visokoleteče sanje; sanje o prihodnosti, veliki sreči / mladostne sanje; romantične sanje o življenju / to so bile moje davne življenjske sanje ● ekspr. ona je bila njegova sanja ženska, ki je v vsem ustrezala njegovim predstavam, željam; ekspr. še v sanjah mi ne
pride na misel, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to stanovanje so prave sanje je takšno, kakršno si človek lahko le želi; ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega; ekspr. tovarna sanj Hollywood; dan je minil kakor v sanjah zelo hitro; bila je lepa kot sanje zelo ♪
- sanjárstvo -a s (ȃ) lastnost sanjarskega človeka: očitali so mu čustvenost in sanjarstvo; sanjarstvo glavnega junaka ♪
- sanjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanjače ali sanjarjenje: sanjaški človek / sanjaško razpoloženje ♪
- sanjáštvo -a s (ȃ) lastnost sanjaškega človeka: posmehovali so se njegovemu sanjaštvu ♪
- sanjàv -áva -o prid. (ȁ á) ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjav človek; vedno je sanjav // ki izraža, kaže take predstave, želje: spregovorila je s sanjavim glasom; sanjave oči / sanjavo razpoloženje / sanjava pesem // ki vzbuja take predstave, želje: sanjava melodija; sanjavo jezero; sanjavo jutro sanjávo prisl.: sanjavo gledati, hoditi ♪
- sarkást -a m (ȃ) knjiž. sarkastičen človek: imajo ga za sarkasta ♪
- sarkástičen -čna -o prid. (á) ki izraža, kaže zelo negativen, poniževalen odnos do česa, jedko posmehljiv: sarkastičen človek; bil je zelo sarkastičen do prijateljev / sarkastičen izraz okoli ust; sarkastičen smeh / spregovoril je s sarkastičnim prizvokom v glasu; sarkastična opomba sarkástično prisl.: sarkastično govoriti, posmehovati se ♪
- sátan -a m (ȃ) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan ♪
3.992 4.017 4.042 4.067 4.092 4.117 4.142 4.167 4.192 4.217 
