Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (3.867-3.891)


  1.      razpásati  -pášem dov. (ȃ) odstraniti komu pas: razpasati otroka; razpasal se je in se slekel razpásan -a -o: razpasan človek ♪
  2.      razpeljánček  -čka m (á) ptič, goden za letanje: mladi razpeljančki so skušali vzleteti // ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: fant je neizkušen razpeljanček ♪
  3.      razpoložênost  -i ž (é) stanje razpoloženega človeka: to je povzročilo pri gostih veselo razpoloženost / razpoloženost za delo / duševna razpoloženost ♪
  4.      razposajênec  -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec ♪
  5.      razposajênost  -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja ♪
  6.      razrvánec  -nca m (á) ekspr. razrvan človek: znašel se je med samimi razrvanci ♪
  7.      razrvánost  -i ž (á) nav. ekspr. stanje razrvanega človeka: pesnikov nemir in razrvanost / čustvena, duševna razrvanost; živčna razrvanost / vojna je povzročila razrvanost družine ♪
  8.      razsájati 1 -am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze razsajajóč -a -e: miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen ♪
  9.      razsípen  -pna -o prid., razsípnejši (ȋ) nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti ♪
  10.      razsípnež  -a m (ȋ) ekspr. razsipen človek: bil je velik razsipnež ♪
  11.      razsípnik  -a m (ȋ) ekspr. razsipen človek: iz skopuha je postal razsipnik ♪
  12.      razsípniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razsipnike: razsipniški človek / razsipniško ravnanje, življenje ♪
  13.      razsípnost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost razsipnega človeka: očital ji je razsipnost; skopost in razsipnost ♪
  14.      razsóden  -dna -o prid., razsódnejši (ọ́ ọ̄) ki v težkem položaju ravna razumno, premišljeno: razsoden človek, mož; kljub razburjenju je ostal razsoden; dovolj je razsoden, da se bo prav odločil / razsodno dejanje, vedenje razsódno prisl.: razsodno misliti, ravnati ♪
  15.      razsrdíti  -ím, tudi razsrdíti in razsŕditi -im dov., razsŕdil (ȋ í; ȋ ŕ) zelo razjeziti: njen odgovor ga je razsrdil; razsrditi se na koga, nad kom; hitro se razsrditi razsŕjen -a -o: razsrjen človek; tako je razsrjen, da mu raje ne hodi blizu ♪
  16.      razstírati  -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. razgrinjati: kamor pride, razstirajo pred njim preproge // kazati, razkrivati: pisatelj v noveli razstira človekovo duševnost ♪
  17.      razsvetljênje  -a s (é) jasno, navadno nenadno spoznanje, ki omogoča človeku pravilno odločitev, ravnanje: potrebuje razsvetljenja; obšlo ga je kakor razsvetljenje ♦ rel. prejeti razsvetljenje od svetega Duha ♪
  18.      razsvetljênstvo  -a s (ē) gibanje v 18. stoletju, ki si prizadeva za človekov in družbeni napredek na temelju človekovih naravnih pravic in razuma: ideje razsvetljenstva // doba tega gibanja: razsvetljenstvo in romantika / doba razsvetljenstva ♪
  19.      razšírjati  -am nedov. (í) 1. delati kaj (bolj) široko: razširjati ceste, poti; razširjati prehod / vdih razširja pljuča // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle barve prostor razširjajo 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširjati noge, roke / razširjati nosnice / razširjati roke v objem 3. delati, da pride kaj na večjo površino: razširjati kulturne rastline; ta semena se razširjajo sama / razširjati vojaške operacije na večje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširjati ideje, nauke; razširjati lažne vesti / razširjati dobre knjige med ljudi 5. delati, povzročati, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširjati izbiro blaga za široko porabo; razširjati gledališki repertoar s tujimi deli / društvo razširja svoje delovanje; razširjati sodelovanje med narodi / razširjati in poglabljati znanje; z branjem si človek razširja obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: močvirja razširjajo smrad; lilije razširjajo močen vonj; peč je razširjala prijetno toploto; iz gozda se razširja hlad / okuženi razširjajo bolezen / svoj nemir razširja na druge ◊ ekon. razširjati proizvodnjo; lingv. razširjati glagolsko podstavo s priponami razšírjati se pojavljati se, nastopati na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširjal; vstaja se je razširjala kot požar / ob povodnji se voda razširja; zvonjenje se razširja čez vso dolino razširjajóč -a -e: občudoval je vrtnice, razširjajoče prijeten vonj; razširjajoča se izobrazba; razširjajoče se vnetje ♪
  20.      raztogotíti  -ím tudi raztogôtiti -im dov., raztogótil tudi raztogôtil (ȋ í; ō ȏ) zelo razjeziti: njegov odgovor jih je raztogotil; raztogotiti očeta; raztogotil se je in začel kričati; ekspr. strašno se raztogotiti raztogotèn -êna -o tudi raztogôten -a -o: raztogoten človek; videti je raztogoten ♪
  21.      raztrésenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. raztresen človek: bil je velik raztresenec in pozabljivec ♪
  22.      raztrésenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost raztresenega človeka: raztresenost učencev narašča; trenutna, velika raztresenost / v raztresenosti je jed dvakrat solila / raztresenost hiš po pobočju ♪
  23.      raztrésti  -trésem dov., raztrésite in raztresíte; nam. raztrést in raztrèst (ẹ́) 1. narediti, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: raztresti moko, sladkor; raztresti kovance po tleh; sadje se je raztreslo iz košare / konja sta raztresla deteljo / veter je raztresel seme po polju 2. povzročiti, da kdo ni več (miselno) zbran, osredotočen na kaj: pri učenju ga vsaka stvar raztrese; s svojim obiskom sta jo raztresla // povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo ga raztrese; prijatelji so ga skušali raztresti; šel je na sprehod, da bi se raztresel; raztresti se z branjem raztrésen -a -o 1. deležnik od raztresti: pobirati raztresene stvari; po tleh raztreseno zrnje ∙ njegovi članki so raztreseni po revijah so, se nahajajo v revijah; hiše so raztresene po pobočju so na pobočju neenakomerno oddaljene druga od druge 2. ki ni sposoben dalj časa biti (miselno) zbran, osredotočen na kaj: raztresen človek; pri učenju je raztresen; prisl.: raztreseno govoriti ♪
  24.      raztŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: voda je raztrgala nasip / sonce je raztrgalo oblake // s trganjem poškodovati, uničiti: raztrgati knjigo, pismo; komaj dokončani rokopis je raztrgal / vijaki so raztrgali les 2. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo: raztrgati jopico na komolcih; raztrgal je že drugi par čevljev; obleka se je raztrgala po šivih 3. raniti, poškodovati, navadno s čim ostrim: lev je žrtvi razparal trebuh in raztrgal boke / granata mu je raztrgala nogo ● ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno; ekspr. kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča zelo je kašljal; ekspr. raztrgati okove, verige osvoboditi se; ekspr. ne moremo se raztrgati delati več, kot zmoremo; ekspr. ne morem pomagati, pa če se raztrgaš sploh ne; ekspr. raztrgal se bo od jeze zelo je jezen raztŕgan -a -o: raztrgani čevlji; skozi raztrgane oblake so se kazale zvezde; to je povedal v raztrganih stavkih; raztrgana obleka, vreča; hodili so v raztrganih skupinah ∙ pog. govori kakor raztrgan dohtar veliko, spretno; žlahta je raztrgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prisl.: raztrgano govoriti ♪
  25.      razúm  -a m (ȗ) sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek ∙ ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati ♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev // miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum ♪

   3.742 3.767 3.792 3.817 3.842 3.867 3.892 3.917 3.942 3.967  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA