Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
človek (317-341) 
- brezúmnost -i ž (ū) knjiž. lastnost brezumnega človeka: očital ji je brezumnost / uganjali so mladostne brezumnosti // redko brezumno stanje: vse, kar je storil, je storil v brezumnosti ∙ ekspr. vesel do brezumnosti zelo ♪
- brezúpnež -a m (ȗ) knjiž., redko človek brez upanja ♪
- brezúšec -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
- brezvérec -rca m (ẹ̑) brezveren človek: bil je brezverec ♪
- brezvéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez vere, veroizpovedi: brezveren človek ♪
- brezvérnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
- brezvéstnež -a m (ẹ̑) ekspr. brezvesten človek: brezčastnež in brezvestnež; nedolžna žrtev brezvestneža ♪
- brezvéstnost -i ž (ẹ̄) lastnost brezvestnega človeka: brezvestnost oderuhov / brezvestnost pri opravljanju službe ♪
- brezvéznik -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze ♪
- brezvóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je brez volje, hotenja: brezvoljen, potrt človek; postal je popolnoma brezvoljen; bila je brezvoljno, tujemu hotenju podrejeno bitje / hodila je s počasnimi, brezvoljnimi koraki / brezvoljna topost, vdanost brezvóljno prisl.: brezvoljno se je lotil dela; brezvoljno se je prepustila njegovemu vodstvu ♪
- brezzaščíten -tna -o prid. (ȋ) redko ki je brez zaščite, varstva: brezzaščiten človek; zasmehoval je brezzaščitno žensko ♪
- brezznačájen -jna -o prid. (ȃ) knjiž. ki je brez značaja, časti: izprijen, popolnoma brezznačajen človek ♪
- brezznačájnež -a m (ȃ) ekspr. brezznačajen človek: to so lažnivci, brezznačajneži ♪
- brezznačájnost -i ž (ȃ) lastnost brezznačajnega človeka: brezznačajnost ljudi / politična brezznačajnost ♪
- brezzóbost -i ž (ọ̄) knjiž., redko značilnost brezzobega človeka: starostna brezzobost ♪
- brezžívčen -čna -o prid. (ȋ) ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti ♪
- bríhtnež -a m (ȋ) pog., ekspr. bistroumen človek: to ti je brihtnež ♪
- brkljaríja -e ž (ȋ) pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije ♪
- brljàv -áva -o prid. (ȁ á) 1. ekspr. ki slabo vidi: ali si brljav, da ga ne vidiš? brljav človek / brljave oči 2. ki slabo, medlo sveti: bere pri brljavi luči; brljava petrolejka brljávo prisl.: sveča brljavo gori ♪
- brucelóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza ♪
- brúmen -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪
- brús -a m (ȗ) 1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak 2. redko način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk 3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti! ♪
- brutálen -lna -o prid., brutálnejši (ȃ) surov, grob, nasilen: to je brutalen človek / brutalen napad; z brutalno silo je obračunal z njimi; brutalno vedenje; zasliševanje je bilo brutalno brutálno prisl.: brutalno se vede; stavka je bila brutalno zadušena ♪
- brutálnež -a m (ȃ) ekspr. brutalen človek; surovež, nasilnež: bojim se ga, ker je tak brutalnež ♪
- bŕzda -e ž (ŕ) železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu: hlapec potisne konju brzdo v gobec // uzda: prijeti, držati konja za brzdo; pren. ta človek je brez vsake brzde; ne more se obvladati, govori brez brzde ♪
192 217 242 267 292 317 342 367 392 417 
