Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
človek (2.367-2.391)
- nèsebíčnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost nesebičnega človeka: znan je po svoji požrtvovalnosti in nesebičnosti ♪
- nèsentimentálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni sentimentalen: nesentimentalen človek / imeti nesentimentalen odnos do drugih / nesentimentalna hvaležnost ♪
- nèsimpátičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim ♪
- nèskŕbnost -i ž (ȅ-ŕ) lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev ♪
- nèskrômen -mna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki mu manjka skromnosti: neskromen človek / knjiž., ekspr. v svojih željah je preveč neskromen zahteven ♪
- nèskrômnost -i ž (ȅ-ó) lastnost neskromnega človeka: očitali so mu neskromnost; visok položaj še ne opravičuje osebne neskromnosti / knjiž., ekspr. neskromnost njegovih želj je povzročila veliko negodovanja zahtevnost ♪
- nèskrupulóznost -i ž (ȅ-ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost neskrupuloznega človeka: njegova neskrupuloznost / neskrupuloznost njegove kritike je vzbudila odpor brezobzirnost ♪
- neslán -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
- neslánež -a m (ȃ) slabš. neprijeten, zoprn človek: težko je prenašati tega neslaneža ♪
- nèsláven -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno nèslávno prisl.: neslavno končati življenje ♪
- nesmŕtnik -a m (ȓ) nav. ekspr. 1. zlasti v francoskem okolju član akademije: Voltaire in drugi nesmrtniki / Finžgar je bil sprejet med naše nesmrtnike 2. zelo slaven, čaščen človek, zlasti umetnik: s svojimi romani se je uvrstil med nesmrtnike ♪
- nesnága -e ž (á) 1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda ♪
- nèsociálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje ♪
- nèsocializíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. ki ni socializiran: nesocializiran človek, otrok ♪
- nèsočúten -tna -o prid. (ȅ-ū) ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled ♪
- nèsodôben -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele ♪
- nèsoglášanje -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od soglašanja: izražati, kazati nesoglašanje / v življenju se marsikaj zgodi ne glede na človekovo soglašanje ali nesoglašanje ♪
- nèsolíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki ni soliden: nesoliden trgovec; ta človek je nesoliden / nesolidni izdelki / nesoliden temelj premalo trden; nesolidno znanje nezadostno, pomanjkljivo ∙ pog. ta fant je nesolidna firma nanj se ne moreš zanesti ♪
- nespámet -i ž (á) lastnost, stanje nespametnega človeka: hudobnost je večje zlo kot nespamet / v svoji nespameti misli, da dela prav / to bi bila velika nespamet ♪
- nespámeten -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati ♪
- nespámetnež -a m (á) ekspr. nespameten človek: tudi nesreča ni izmodrila tega nespametneža ♪
- nespámetnik -a m (á) knjiž. nespameten človek: toliko hudega mu je storil, pa ne vidi tega, ta nespametnik ♪
- nespámetnost -i ž (á) lastnost nespametnega človeka: ta odločitev izvira iz njegove nespametnosti / nespametnost sklepa; nespametnost vojne / govoriti, počenjati nespametnosti ♪
- nèspèč -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ne spi: nespeči so pričakali jutro / nespečemu človeku je noč zelo dolga / nespeče noči ♪
- nèspodóba -e ž (ȅ-ọ̑) star. nespodoben človek: to je sin tiste nespodobe / kot psovka izgini, nespodoba pijana // nespodobno dejanje: počenjati nespodobe ♪
2.242 2.267 2.292 2.317 2.342 2.367 2.392 2.417 2.442 2.467