Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (2.301-2.325)



  1.      nèprevídnež  -a m (-) ekspr. nepreviden človek: neprevidneža je zaneslo s ceste
  2.      nèprevídnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neprevidnega človeka: biti znan po neprevidnosti / zagrešiti neprevidnost / nesreča se je zgodila zaradi voznikove neprevidnosti; po neprevidnosti otrok je začelo goreti
  3.      neprídipràv  -áva m (- -) 1. evfem. malovreden, ničvreden človek, navadno mlajši: trije nepridipravi so vlamljali v avtomobile; osumili so že znanega nepridiprava; tolpa mladih nepridipravov 2. ekspr. nagajiv, poreden otrok: vsi trije fantički so pravi nepridipravi / kot nagovor kaj si spet storil, ti nepridiprav
  4.      nèprijáznež  -a m (-) ekspr. neprijazen človek: sprejel me je tisti neprijaznež
  5.      nèprijáznost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neprijaznega človeka: opazil je njegovo neprijaznost do sebe / neprijaznost odgovora / ekspr. neprijaznost vremena
  6.      nèprijemljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da prijeti: zrak je neprijemljiv / ekspr. to je človekov neprijemljivi svet / neprijemljiva predstava o čem nejasna
  7.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega
  8.      nèprikúpen  -pna -o prid. (-ū) ki mu manjka prikupnosti: pust, neprikupen človek / dekle neprikupne zunanjosti
  9.      nèprikúpnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost neprikupnega človeka: grdo je gledal in to je njegovo neprikupnost še povečevalo
  10.      nèprilagodljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more prilagoditi: neprilagodljiv otrok, učenec; v novem okolju se ne znajde dobro, je precej neprilagodljiv; družbeno neprilagodljiv človek
  11.      nèprilagodljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram
  12.      nèprilagojèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen
  13.      nèprilagojênec  -nca m (-é) psih. neprilagojen človek: pomagati neprilagojencem
  14.      nèprilagojênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost
  15.      nèpriljúbljen  -a -o prid. (-ú) ki ni priljubljen: biti, postati nepriljubljen; splošno nepriljubljen človek / ta predmet je med dijaki zelo nepriljubljen
  16.      nèpriljúbljenost  -i ž (-ú) stanje nepriljubljenega človeka: zavedal se je svoje nepriljubljenosti / nepriljubljenost dimnikarskega poklica
  17.      nèpriljúden  -dna -o prid. (-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta
  18.      nèpriljúdnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali
  19.      nèpriprávljenost  -i ž (-) stanje nepripravljenega človeka: naloge niso opravili zaradi svoje nepripravljenosti / nepripravljenost na življenje // pomanjkanje volje, hotenja za kaj: pokazati nepripravljenost za pomoč
  20.      nèprisébnost  -i ž (-ẹ̄) stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala
  21.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen
  22.      nèprištéven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni prišteven: neprišteven človek; imeli so ga za neprištevnega / ubil ga je v neprištevnem stanju
  23.      nèprištévnost  -i ž (-ẹ́) stanje neprištevnega človeka: ugotoviti neprištevnost koga / to dejanje je storil v neprištevnosti / stanje neprištevnosti
  24.      nèprivláčnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti
  25.      nèprizadétost  -i ž (-ẹ̑) stanje neprizadetega človeka: njena neprizadetost ob njegovi žalosti ga je bolela; za navidezno neprizadetostjo se je skrivala vznemirjenost / motila jih je njegova neprizadetost za stvar, ki se je njim zdela tako pomembna; opazovala ga je s hladno neprizadetostjo

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA