Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (217-241)


  1.      bogatáš  -a m (á) zelo bogat človek: postati bogataš; vile bogatašev ♪
  2.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava ♪
  3.      bogoljúbnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti ♪
  4.      bogomíselnost  -i [sǝl] ž (ȋ) star. lastnost bogomiselnega človeka ♪
  5.      bogomólec  -lca m (ọ̑) iron. zelo pobožen človek: bil je velik bogomolec ♪
  6.      bojazljívec  -vca m (ȋ) ekspr. bojazljiv človek: vidi se mu, da je bojazljivec; imajo ga za bojazljivca ♪
  7.      bojazljívost  -i ž (í) lastnost bojazljivega človeka: zaveda se svoje bojazljivosti; prirojena bojazljivost ♪
  8.      bojéčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. boječ človek: posmehoval se je boječnežem ♪
  9.      bojéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost boječega človeka: očitajo mu boječnost; iz boječnosti je pobegnil ♪
  10.      bojevít  -a -o prid., bojevítejši (ȋ) vnet, pripravljen za boj: bojevit človek, narod / v njem se je prebudil bojevit duh; govoril je v bojevitem tonu / fantje iz sosednje vasi so zelo bojeviti se radi pretepajo ♪
  11.      bojevítež  -a m (ȋ) ekspr. bojevit, pretepaški človek: policija je ukrotila bojeviteže ♪
  12.      bojevítost  -i ž (ȋ) lastnost bojevitega človeka: kazal je izredno bojevitost ♪
  13.      boléhavec  -vca m (ẹ́) redko bolehav človek: starčki in bolehavci ♪
  14.      boléhavost  -i ž (ẹ́) stanje bolehavega človeka: bolehavost mu je podrla vse načrte; trdovratna bolehavost ♪
  15.      boléhnež  tudi bolêhnež -a m (ẹ̑; ȇ) bolehen človek ♪
  16.      bolêhnost  in boléhnost -i ž (é; ẹ́) stanje bolehnega človeka: zaradi bolehnosti večkrat manjka v šoli; vzroki bolehnosti otrok so različni ♪
  17.      boléstnež  -a m (ẹ̑) knjiž., redko bolezensko neuravnovešen človek: nevrotiki in bolestneži ♪
  18.      boléstnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost bolestnega: bolestnost misli ∙ knjiž. do bolestnosti občutljiv človek zelo, pretirano ♪
  19.      bôlj  prisl., nàjbolj (ȍ) 1. stopnjuje a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi ∙ bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela); Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec) ♪
  20.      bolník  -a [u̯n] m (í) bolan človek: bolnik blede, hujša; bolnik že dolgo leži; bolniku je nekoliko odleglo; osamiti, preiskati bolnika; duševni, očesni, srčni, tuberkulozni bolnik; kroničen bolnik; bolnik z vročino; tečaj za nego bolnikov / to je težek bolnik zelo bolan ♦ med. afebrilni bolnik ♪
  21.      bórba  -e ž (ọ̑) 1. oborožen spopad; boj: borba se vname; poseči v borbo; ta človek ni za borbo; on je že dolgo v borbi; herojska borba naših narodov; borba na življenje in smrt / narodnoosvobodilna borba; pren. doživlja hude notranje borbe 2. navadno s prilastkom idejno nasprotovanje, spopadanje zaradi različnih naziranj: politična borba; borba mnenj; borba med desno in levo frakcijo v stranki / razredna borba 3. navadno s prilastkom prizadevanje za dosego določenega namena: volilna borba; borba za avtonomijo, za socializem ◊ biol. borba za obstanek ♪
  22.      bórben  -a -o prid., bórbenejši (ọ̑) 1. nanašajoč se na borbo: postaviti se v borbeni položaj; biti v prvi borbeni črti bojni; borbene izkušnje naše armade; peti borbene pesmi / borbeni pozdravi 2. ki se vneto, vztrajno bori: borben človek; on je že po naravi borben / v četi je vladal borben duh bórbeno prisl.: naši šahisti so igrali zelo borbeno; borbeno razpoložena mladina ♪
  23.      bórbenost  -i ž (ọ̑) lastnost borbenega človeka: borbenost mu sije z obraza; ti ljudje nimajo nobene borbenosti; krepiti borbenost ♪
  24.      borníranec  -nca m (ȋ) knjiž., nav. slabš. omejen, neumen človek: ima ga za borniranca ♪
  25.      bosáč  -a m (á) ekspr., redko bos človek ♪

   92 117 142 167 192 217 242 267 292 317  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA