Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (2.142-2.166)


  1.      nèizkúšenost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost ♪
  2.      nèiznajdljívost  tudi nèznajdljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost ♪
  3.      nèizoblikován  tudi nèzoblikován -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota ♪
  4.      nèizobrážen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni izobražen: neizobražen človek / bil je glasbeno neizobražen / imeti neizobražen okus ♪
  5.      nèizobráženec  -nca m (ȅ-ȃ) neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci ♪
  6.      nèizobráženost  -i ž (ȅ-ȃ) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost ♪
  7.      nèizrazít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje ∙ iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen nèizrazíto prisl.: neizrazito igrati ♪
  8.      neizrečèn  -êna -o prid. (ȅ é) star. neizmeren, nepopisen: obšla ga je neizrečena groza; občutiti neizrečeno žalost; gledal jo je z neizrečenim sočutjem neizrečêno prisl.: neizrečeno se veseliti; neizrečeno dober človek ♪
  9.      nèizúrjenost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost neizurjenega človeka: neizurjenost plezalcev začetnikov ♪
  10.      nèjéščnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost neješčega človeka ali živali: otrokova neješčnost jo je skrbela; neješčnost živine / neješčnost je navadno znamenje bolezni pomanjkanje teka ♪
  11.      nejevólja  -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen: ob sinovih besedah je očeta obšla nejevolja; izraziti nejevoljo nad kom; kazati nejevoljo / nejevolja se mu bere na obrazu; le s težavo je premagoval nejevoljo / spravljati koga v nejevoljo / z nejevoljo je privolil nerad ♪
  12.      nejevóljnik  -a m (ọ̑) knjiž. nejevoljen človek: nekateri se z menoj niso strinjali, a se nisem zmenil za te nejevoljnike ♪
  13.      nèkaznovánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nekaznovanega človeka: upoštevali so obtoženčevo dosedanjo nekaznovanost / potrdilo o nekaznovanosti ♪
  14.      nèkompromitíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompromitiran: spoštovan, nekompromitiran človek / ekspr. nekompromitirana ideja ♪
  15.      nèkorísten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas ♪
  16.      nekromantíja  -e ž (ȋ) v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo ♪
  17.      nèkultúra  -e ž (ȅ-ȗ) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura ♪
  18.      nèkultúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje nèkultúrno prisl.: nekulturno govoriti ♪
  19.      nèkultúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe ♪
  20.      nèlásten  -tna -o prid. (ȅ-ā) ki ni lasten: nelastne izkušnje navadno človeka ne izučijo / knjiž. novico je sprejel s sebi nelastno ravnodušnostjo ♪
  21.      nèlép  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi // evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba nèlepó 1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti 2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal ♪
  22.      nèljúb  -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem ♪
  23.      nèljubeznív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje nèljubeznívo prisl.: neljubeznivo odgovoriti ♪
  24.      nèljubeznívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil ♪
  25.      nèljudjé  -ljudí m mn., daj. nèljudém, tož. nèljudí, mest. nèljudéh, or. nèljudmí (ȅ-ẹ̑) ekspr. množina od nečlovek: v tistih težkih časih so ljudje postajali neljudje; prim. nečlovek ♪

   2.017 2.042 2.067 2.092 2.117 2.142 2.167 2.192 2.217 2.242  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA