Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

človek (2.042-2.066)


  1.      navdušljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (hitro) navduši: je navdušljiv človek / biti navdušljivega značaja ♪
  2.      navelíčanec  -nca m (ȋ) ekspr. naveličan človek: s takim naveličancem je hudo ♪
  3.      navelíčanost  -i ž (ȋ) stanje človeka a) ki se je česa naveličal: naveličanost nad enoličnim delom / med poslušalci je opaziti naveličanost / govoriti z naveličanostjo b) ki je brez volje, zanimanja: preprečevati naveličanost pri mladini / loteva se jih naveličanost postajajo naveličani ♪
  4.      navelíčati se  -am se dov. (ȋ) 1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme 2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela navelíčan -a -o 1. deležnik od naveličati se: naveličan sem čakanja; so že naveličani dela; naveličan sem tega enoličnega življenja 2. nav. ekspr. ki je brez volje, zanimanja: naveličan človek; tako naveličane ženske še nisem srečal; fant je do grla naveličan / vanj so strmeli sami naveličani obrazi / spregovoril je z naveličanim glasom ♪
  5.      navézati  in navezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči // narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto, je psa spet navezal / redko navezati ladjo k obali privezati // alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju: na poti čez snežišče so planince navezali; v steni sta se alpinista navezala 2. v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: z dobroto ga je skušala navezati nase; navezali so jih nase s podkupninami; potrebno bi bilo človeka močneje navezati na naravo; z leti se je navezal na zemljo // narediti, povzročiti, da ima kdo do koga pozitivna čustva: fanta je kmalu navezala nase; čustveno sta se navezala drug na drugega; ekspr. nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / ta dogodek ga je še bolj navezal na domači kraj 3. publ., v zvezi z na narediti, da je kaj v zvezi s čim, osnova česa; nasloniti, opreti: svoj jezik je navezala na jezik klasikov; misli je navezal na zadnje dogodke / govornik je premolknil, nato pa je znova navezal tam, kjer je prej pretrgal nadaljeval 4. publ., z glagolskim samostalnikom narediti, da se začne uresničevati dejanje, kot ga določa samostalnik: državi sta navezali diplomatske stike; navezati prijateljske odnose / v predkongresnem obdobju so navezali številne pogovore ● star. če nočeš ubogati, kar naveži culo pojdi, odidi navézan -a -o: navezani baloni; pes je navezan na dolg jermen; navezan na dom, zemljo; uporniki so bili navezani na preskrbo iz zraka; biti čustveno navezan na koga ♪
  6.      navíhanost  -i ž (í) nav. ekspr. lastnost navihanega človeka: poznam njegovo navihanost; fantovska navihanost // nav. mn. domiselno, hudomušno dejanje: počenjati navihanosti; smejali so se njegovim navihanostim ♪
  7.      navznóter  [tǝr] prisl. (ọ̄) izraža gibanje ali usmerjenost na notranjo stran, ant. navzven: obračati kolena navzven in navznoter; okna se odpirajo navznoter; listi z navznoter zavihanimi robovi // knjiž. izraža usmerjenost v človekov notranji svet: obrniti pogled navznoter; navznoter usmerjene narave ♪
  8.      nazarénski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nazarence ali nazarenstvo: nazarenska slikarska smer / kompozicija je narisana v nazarenskem slogu 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pes se je z nazarenskim laježem zagnal vanj; nazarenska vročina 3. v medmetni rabi, kot zapostavljeni prilastek izraža podkrepitev, poudarek: pokora nazarenska, še v grob me boš spravil nazarénsko prisl.: nazarensko jokati, trpeti; nazarensko bogat človek; biti nazarensko srečen ♪
  9.      názor  -ôra m, pod točko b) tudi názora (á ō, á) navadno s prilastkom skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb a) o svetu, družbi, človeku: njegov nazor temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva; braniti, izpovedati svoj nazor, nazore; napredni, plemeniti, zastareli nazori; ekspr. imeti pametne, trezne nazore / fevdalni, meščanski, svobodomiselni nazori / zagovarjal je nazor, da so ljudje enaki, enakopravni b) v zvezi svetovni nazor o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka: svoj svetovni nazor je zgradil na evolucijski teoriji; idealistični, krščanski, marksistični, materialistični svetovni nazor / znanstveni svetovni nazor c) v zvezi življenjski nazor o vprašanjih konkretnega, vsakdanjega življenja, ravnanja: držati se svojega življenjskega nazora č) v zvezi s področjem kake vede, kakim delom stvarnosti: razložiti, zagovarjati svoj estetski, filozofski, politični nazor; nazor o literaturi, narodu, zgodovini / po svojih nazorih je hegeljanec, marksist; antropocentrizem, etatizem, humanizem in drugi nazori ♪
  10.      nèaktívnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neaktivnega človeka: neaktivnost članov / delo ni napredovalo zaradi njegove neaktivnosti / prepustil se je malodušnosti in neaktivnosti ♪
  11.      neándertalski  -a -o [der in dǝr] prid. (á) nanašajoč se na neandertalce: neandertalsko najdišče / neandertalska rasa / neandertalski človek ♪
  12.      nèangažíranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti ♪
  13.      nèblág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek 2. redko neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn nèblágo prisl.: neblago dišati; neblago ravnati s kom ♪
  14.      nebódigatréba  m ed. neskl. (ọ́-ẹ́) 1. pog., ekspr. nepriljubljen, nezaželen človek: spoznal je, da jim je pravi nebodigatreba; poročila se je s tistim nebodigatreba ∙ ekspr. učiti se je moral vsega nebodigatreba nepotrebnega 2. evfem. hudič: sam nebodigatreba ga je dobil v oblast ♪
  15.      nèbogàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) ki ni bogat: poročila se je z nebogatim podeželskim zdravnikom; pren. duhovno nebogat človek // evfem. reven, siromašen: nevesta je bila iz nebogate hiše ♪
  16.      nebogljênost  -i ž (é) lastnost nebogljenega človeka: zavedati se svoje nebogljenosti; otroška nebogljenost / telesna in duševna nebogljenost / ekspr. nebogljenost izražanja ♪
  17.      nèbojèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) ki ni boječ: neboječe dekle / ekspr. človek neboječega značaja ♪
  18.      nèbojevít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka bojevitosti: nebojevit človek / kljub svoji nebojeviti naravi je zelo odločno nastopil ♪
  19.      nèbojevítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost nebojevitega človeka: vsi so vedeli za njegovo nebojevitost ♪
  20.      nèbórbenost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost neborbenega človeka: že na obrazu se mu bere neborbenost; mlačnost in neborbenost / neborbenost tekmovalcev ♪
  21.      neborè  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. revež, ubožec: velik nebore je ta otrok / ne verjamem, saj nisem nebore omejen, neumen človek ♪
  22.      nèbŕzdan  -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo nèbŕzdano prisl.: nebrzdano jokati ♪
  23.      nèbŕzdanec  -nca m (ȅ-r̄) ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: mladi nebrzdanci ♪
  24.      nèbŕzdanost  -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost, značilnost nebrzdanega človeka: s svojo nebrzdanostjo si je nakopala veliko težav / nebrzdanost čustev, domišljije / spolna nebrzdanost / ekspr. nebrzdanost otrok ♪
  25.      nècivilizíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni civiliziran: necivilizirani kraji; necivilizirana dežela; necivilizirana ljudstva / ekspr. to je popolnoma neciviliziran človek ♪

   1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092 2.117 2.142  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA