Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
človek (126-150) ![](arw_left.gif)
- avtomátičen -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil ♪
- avtomatízem -zma m (ȋ) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem ♪
- avtomátski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko ♪
- avtoritatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede ♪
- avtoritéta -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
- bábjak stil. bábjek -a m (ȃ) slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki! ♪
- bábji -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
- bácek -cka m (ȃ) 1. ljubk. mlad ovčji samec, jagnje: bacek meketa pred ograjo 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: zakaj pa ste taki backi? ♪
- báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♪
- bahátost -i ž (á) lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo ♪
- bahàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) baha: bahav človek / bahavo govorjenje, vedenje / bahavi reklamni napisi bahávo prisl.: bahavo napovedovati velike uspehe ♪
- bahávost -i ž (á) lastnost bahavega človeka: poznali so bahavost tega človeka; sama bahavost ga je / te besede so prazna bahavost ♪
- bájen -jna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina ♪
- bakaláver -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti ♪
- barába -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪
- barábež -a m (ȃ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež! ♪
- barabín -a m (ȋ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: barabin je debelo lagal ♪
- barabón -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! ♪
- barbár -a m (ȃ) 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar ♪
- bárvanec -nca m (ȃ) človek barvne polti: belci in barvanci ♪
- bárven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine ♪
- bárvnica -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic ◊ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici ♪
- barvnokóžec -žca m (ọ̑) človek barvne kože: belci in barvnokožci ♪
- bazírati -am nedov. in dov. (ȋ) imeti kaj za osnovo, izhodišče, temeljiti: eksperiment bazira na opazovanju; industrija je bazirala na domači kmetijski proizvodnji; mir mora bazirati na spoštovanju človekovih pravic; preh., publ. svoj družbeni položaj bazirajo na delu ♪
- báža -e ž (á) nav. rod. ed., slabš. vrsta, sorta: sin je čisto druge baže kot oče; niso take baže ljudje, da bi goljufali; to je značilno za človeka njegove baže / tam prodajajo blago vsake baže ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226