Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
človek (1.001-1.025)
- gúmpec -pca m (ȗ) pog., slabš. omejen, neumen človek: sami gumpci so se zbrali; pravi gumpec je / kot psovka gumpci zabiti ♪
- gúncvet -a m (ȗ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ve, kateri guncvet je to naredil ♪
- gvánten -tna -o prid. (ȃ) nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš ♪
- hábiti -im nedov. (á ȃ) redko pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči ♪
- hádži -ja m (ȃ) v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa ♪
- halódri -ja m (ọ̑) slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija ♪
- halucinánten -tna -o prid. (ȃ) psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek ♪
- halucinatóričen -čna -o prid. (ọ́) psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten ♪
- harlekín -a m (ȋ) šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin // slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin ◊ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina ♪
- harmóničen -čna -o prid. (ọ́) ubran, skladen: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe ◊ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil; muz. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo harmónično prisl.: harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati ♪
- hárpija in harpíja -e ž (á; ȋ) 1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam 2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino ◊ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya ♪
- hedonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
- hedonízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu ♪
- hehetàv -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) heheta: hehetav človek ♪
- helót -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪
- hêrkul -a m (ȇ) ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul ♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules ♪
- hêrkulski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje ♪
- hermafroditízem -zma m (ȋ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku ♪
- heródež -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja ♪
- heterotrófen -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja heterotrófno prisl.: glive se hranijo heterotrofno ♪
- hijéna -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
- hinávec -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪
- hinávski -a -o prid. (ȃ) ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh hinávsko prisl.: hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen ♪
- hinávščina -e ž (ȃ) hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna ♪
- híperkrítičen -čna -o prid. (ȋ-í) pretirano kritičen: hiperkritičen človek / hiperkritično stališče ♪
876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101