Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

čara (184)

1.      čára ¹ -e ž (á) nav. mn., zastar. nerazločno napisana črka; čačka: ne vem, kaj pomenijo te čare; prim. čira čara ž ♪
2.      čára ² -e ž (á) zastar. čarovno dejanje; čarovnija: čara se je ponesrečila ♪
3.      cárar  -ja m (ā) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu, Turdus viscivorus ♪
4.      caraván  in karaván -a [ka-] m (ȃ) 1. osebni avtomobil, katerega karoserija se razlikuje od navadne po do konca zadnjega dela podaljšani strehi: v caravanu je za zadnjimi sedeži še veliko praznega prostora / opel caravan 2. tur. stanovanjska prikolica: udoben caravan z mizico in posteljama; neskl. pril.: karoserija v caravan izvedbi ♪
5.      caraváning  in karaváning -a [ka-] m (ȃ) prostor za turiste z avtomobili s stanovanjskimi prikolicami: ob jezeru so uredili camping in caravaning ♪
6.      caravélla  -e [karavela] ž (ẹ̑) francosko reakcijsko potniško letalo za srednje proge: tovarna Sud Aviation izdeluje nov tip caravelle ♪
7.      čarálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. čarovnik: umetnik je v svojem delu vedež in čaralec ♪
8.      čáranje  -a s (ȃ) glagolnik od čarati: verjeli so, da ima moč čaranja ♪
9.      čárati  -am nedov. (ȃ) po ljudskem verovanju 1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati 2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost ♪
10.      číra čára  číre čáre ž, čírih čár (ȋ-ā) nav. mn. čirečare: teh čirih čar ne morem prebrati ♪
11.      číra čára  medm. (ȋ-ā) pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: čira čara, že ga ni več ♪
12.      číričára  -e ž (ȋ-ā) nav. mn. čirečare: tabla je bila popisana s skrivnostnimi čiričarami ♪
13.      dočárati  -am dov. (ȃ) publ. pričarati, prikazati: igralci so odlično dočarali burno življenje te zgodbe / poetične lepote in veličine ljubezni pesnik ni dočaral ♪
14.      načárati  -am dov. (ȃ) po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa: načarati zaklade / z besedami je znal načarati lepoto pričarati ♪
15.      očáranje  -a s (ȃ) glagolnik od očarati: očaranje gledalcev, poslušalcev; očaranje z glasbo // redko očaranost: očaranje ga je kmalu minilo; trgati se iz očaranja ♪
16.      očáranost  -i ž (ȃ) stanje očaranega človeka: nenaden krik ga je iztrgal iz očaranosti / poslušalci so kar onemeli od očaranosti / očaranost nad lepoto pokrajine ♪
17.      očárati  -am dov. (ȃ) nav. ekspr. vzbuditi pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe: igralec je očaral občinstvo; razstavljene slike so vse očarale; očaral jih je s svojim znanjem / očarala ga je njena lepota in preprostost očáran -a -o: bil je očaran od lepote; gledala ga je vsa očarana ♪
18.      odčáranje  -a s (ȃ) glagolnik od odčarati: preganjati bolezni z odčaranjem / poezija odčaranja ♪
19.      odčárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju narediti, povzročiti, da kaj preneha biti začarano: pravljica pripoveduje, kako je odčaral začaranega dečka // s čaranjem odstraniti, zlasti kaj neprijetnega: rad bi odčaral zmaja za deveto goro ∙ ekspr. s svojimi besedami je odčaral grozo, ki je visela nad njimi odstranil 2. knjiž., ekspr. odvzeti čemu privlačnost: s tem so mladini odčarali njen svet odčáran -a -o: odčarani svet; odčarana mladost ♪
20.      prečárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s čaranjem spremeniti: čarovnica jo je prečarala v lepo mlado dekle 2. knjiž., ekspr. spremeniti, preoblikovati, zlasti v lepše: megle so prečarale podobo pokrajine; s svojo milino je znala prečarati žalost v veselje; s tistim dnem se mu je življenje prečaralo v pravljico / mesec ji je s svojo svetlobo prečaral obraz ♪
21.      pričárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral 2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo ∙ domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl pričáran -a -o: pričarane podobe, sanje ♪
22.      punčára  -e ž (ȃ) ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer / predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka ♪
23.      razčárati  -am dov. (ȃ) knjiž. odčarati: začaranega dečka je čarovnik spet razčaral / njeno življenje se ji je naenkrat zazdelo žalostno, kakor bi ga bil kdo hipoma razčaral ♪
24.      razočáranec  -nca m (ȃ) ekspr. razočaran človek: življenje razočaranca; zagrenjenci in razočaranci ♪
25.      razočáranje  -a s (ȃ) neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj: prevzelo ga je razočaranje; ekspr. ljudi se je polastilo razočaranje; ni skrival svojega razočaranja; doživeti hudo, veliko, ekspr. grenko razočaranje; ljubezensko razočaranje / ekspr. kljub vsem razočaranjem je ostal idealist / to je storil iz razočaranja ♪

1 26 51 76 101 126 151 176