Čebelarski terminološki slovar

satje (60)


  1.      sátje  -a s več satov, sati, kot celota, ki ustrezajo določenemu namenu, na primer za uporabo spomladi ali kot rezerva v čebelarski sezoni S: satôvje GL: béliti sátje, čŕno sátje, medéno sátje (1, 2) , méd s sátjem, nèpremíčno sátje, nèzasédeno sátje, odkrívati sátje, pánj z nèpremíčnim sátjem, plesnívo sátje, pomlajeváti sátje, rezêrvno sátje, sátje v médu, voščéno sátje
    ang.: combs
    nem.: Wabenwerk n.
  2.      sátje v médu  -a -- -- s kosi z medom napolnjenega satja v tekočem medu PRIM.: méd s sátjem
    ang.: comb honey
    nem.: Wabenhonig m.
  3.      béliti sátje  bélim -- nedov. v zvezi s čebele ob dobrem donosu medičine v panj dograjevati satje, pokrivati satne celice s svežim, skoraj belim voskom
    ang.: to whiten the combs
    nem.: volle Waben mit frischem Wachs zudeckeln v.
  4.      čŕno sátje  -ega -a s več let staro, že velikokrat zaleženo satje temnorjave do črne barve, v katerem so zaradi v njem ostalih srajčk satne celice zmanjšane PRIM.: čŕni sát
    ang.: old, dark combs
    nem.: altes Wabenwerk n. , dunkles Wabenwerk n.
  5.      medéno sátje  -ega -a s 1. satje, v katerem je med S: médno sátje PRIM.: medéni sát (1)
    ang.: deep combs, honeycombs
    nem.: Honigwabe f. 2. satje, na katerem so po iztočenju še ostanki medu S: médno sátje PRIM.: medéni sát (2)
    ang.: extracted combs, wet combs
    nem.: honigfeuchte Waben f. pl. , geschleuderte Waben f. pl.
  6.      médno sátje  -ega -a s medéno sátje (1, 2)
  7.      méd s sátjem  medú -- -- in méda -- -- m med, ki dalj časa ne kristalizira in v katerem so kosi pokritega deviškega satja PRIM.: sátje v médu
    ang.: chunk honey, cut comb honey
    nem.: Wabenhonig m.
  8.      nèpremíčno sátje  -ega -a s satje, ki ga čebele zgradijo navadno na strop panja brez čebelarjevega poseganja
    ang.: fixed combs
    nem.: festeingebautes Wabenwerk n. , Stabilbau m.
  9.      nèzasédeno sátje  -ega -a s satje v panju, na katerem ni čebel
    ang.: bee-free combs
    nem.: bienenleere Wabe f. , unbesetzte Wabe f.
  10.      obnávljati sátje  -am -- nedov. pomlajeváti sátje (1, 2)
  11.      odkrívati sátje  -am -- nedov. z vilicami, nožem, strojno odstranjevati voščene pokrovce z medenega satja
    ang.: to uncap combs
    nem.: Waben entdeckeln v.
  12.      pánj z nèpremíčnim sátjem  -a -- -- -- m nekdaj panj, na primer kranjič, v katerem čebele zgradijo satje, navadno na strop, brez čebelarjevega poseganja
    ang.: fixed combs hive
    nem.: Beute mit unbeweglichen Waben f.
  13.      plesnívo sátje  -ega -a s večkrat zaleženo satje, ki ga zaradi vlage napade plesen in postane sivo
    ang.: moulded combs
    nem.: Schimmelwabe f.
  14.      pomlajeváti sátje  -újem -- nedov. 1. vstavljati družinam satnike s satnicami za izdelavo novih satov in za zamenjavo starih S: obnávljati sátje
    ang.: to renew the combs
    nem.: Waben erneuern v. 2. nekdaj pri panjih z nepremičnim satjem izrezovati staro satje, da se naredi prostor za zgraditev novega S: obnávljati sátje
    ang.: to cut out old, dark combs
    nem.: alte dunkle Waben ausschneiden v.
  15.      rezêrvno sátje  -ega -a s satje zunaj naseljenega panja, ki se uporabi po potrebi
    ang.: spare combs
    nem.: Reservewaben f. pl.
  16.      voščéno sátje  -ega -a s satje iz voska
    ang.: wax combs
    nem.: Wachswaben f.
  17.      Boczonadijev pánj  -ega -a in boczonadijev pánj -ega -a [boconádi-] m nekdaj panj, podoben položki, s premičnim satjem in z visokimi satniki zunanje mere 360 mm x 420 mm, ki se upravlja od zgoraj, imenovan po konstruktorju Imreju Szaboju Boczonadiju
    ang.: Boczonadi hive*
    nem.: Boczonadi-Beute* f.
  18.      čebéle na sátju  čebél -- -- ž mn. družina skupaj s satjem, za prodajo S: čebélja družína na sátju
    ang.: hive of bees on frames of comb
    nem.: Bien auf Waben m.
  19.      čebélja družína na sátju  -e -e -- -- ž družina skupaj s satjem za prodajo S: čebéle na sátju
    ang.: bee colony on frames of comb
    nem.: Bienenvolk auf Waben n.



    Čebelja družina na satju

  20.      čebélji proizvòd  -ega -óda m snovi, ki jih čebele naberejo, predelajo, izločijo iz žlez, ali izdelajo, na primer med, cvetni prah, matični mleček, čebelji vosek, čebelji strup, satje
    ang.: hive product
    nem.: Bienenprodukt n.
  21.      dodájanje sátnic  -a -- s ukrep, s katerim se zaradi zamenjave starih satov in preprečevanja rojenja zlasti spomladi družini v panju vstavijo v satnike vpete satnice, da čebele naredijo satje
    ang.: adding foundation, adding frames of foundation
    nem.: Mittelwandzugabe f. , Zuhängen von Mittelwänden n.
  22.      dzierzonirani kranjìč  -ega -íča [džeržoní-] m nekdaj kranjič, preurejen za premično satje, na toplo ali hladno stavbo s sati, visečimi na letvicah
    ang.: kranjič-type beehive, converted to a movable bar hive*
    nem.: Kranjič, umgebaut in einen Bienenstock mit beweglichen Wabenleisten* m.
  23.      Dzierzonov pánj  -ega -a in dzierzonov pánj -ega -a [džeržón-] m nekdaj panj z visečim premičnim satjem na nosilnih letvicah, ki je vstavljeno na hladno stavbo, imenovan po konstruktorju Janu Dzierzonu S: strok. pog. dzierzonovec
    ang.: Dzierzon beehive
    nem.: Dzierzon-Beute f.
  24.      Glavárjev pánj  -ega -a in glavárjev pánj -ega -a m nekdaj panj z nepremičnim satjem, ki ga sestavljajo nizki, kranjičem podobni nastavki, z zunanjimi merami 325 mm x 199 mm x 780 mm, ki jih je mogoče s pomočjo veh in z odstranljivo podnico sestavljati v večje enote, imenovan po konstruktorju Petru Pavlu Glavarju
    ang.: Glavar beehive
    nem.: Glavar-Beute f.
  25.      gorénjski pánj  -ega -a m nekdaj lesen ležeči panj z nepremičnim satjem, podoben kranjiču, v različnih merah, ki se je uporabljal zlasti na Gorenjskem
    ang.: Gorenjska beehive, Upper Carniola beehive
    nem.: Gorenjska-Bienenstock m. , oberkrainerischer Bienenstock m. , Oberkrainer-Beute f.
  26.      gózdni čebelár  -ega -ja m nekdaj čebelar, ki jemlje med in satje družinam, živečim v naravnih ali izdolbenih drevesnih duplinah, skalnih votlinah
    ang.: forest beekeeper
    nem.: Waldbienenzüchter m. , Waldimker m. , Zeidler m.
  27.      gradílni nagòn  -ega -ôna m nagon čebel, da gradijo satje, ko se jim razvijejo voskovne žleze, zlasti po rojenju v vsajenem roju ali ob dobri spomladanski paši
    ang.: building instinct
    nem.: Bautrieb m.
  28.      gradílno razpoložênje  -ega -a s stanje v družini, kadar čebele gradijo satje
    ang.: building mood
    nem.: Baustimmung f.
  29.      izpodrézati sát  -réžem -- in spodrézati sát -réžem -- dov. v panju z nepremičnim satjem z rezilom odstraniti sat zaradi pridobitve medu, čebeljega voska, preprečevanja rojilnega razpoloženja spomladi
    ang.: to cut out a comb
    nem.: Wabe ausschneiden v.
  30.      Jánšev pánjski sistém  -ega -ega -a in jánšev pánjski sistém -ega -ega -a m nekdaj čebelarjenje po zgledu Antona Janše v panjih z nepremičnim satjem, podobnih kranjiču, pri katerem je panjsko prostornino mogoče povečevati z združevanjem dveh ali več med seboj z veho povezanih panjev
    ang.: Janša`s beekeeping system
    nem.: Janšas Bienenzucht-System n.
  31.      kláda  -e ž nekdaj navadno pokončno postavljen kos debla, izdolben s strani in zaprt z desko, za čebelarjenje z nepremičnim satjem S: stoják, stojéči pánj PRIM.: korítasti pánj
    ang.: log gum
    nem.: Klotzbeute f.
  32.      kobaríški pánj  -ega -a m nekdaj kranjiču podoben panj z notranjimi merami 300 mm x 200 mm x 700 mm, z visečim premičnim satjem na nosilnih letvicah dolžine 330 mm, z 2 x 9 sati, zaporedno postavljenimi na hladno stavbo, in upravljanjem od zgoraj, imenovan po konstruktorju Izidorju Pagliaruzziju - Pinču S: Pínčev pánj
    ang.: Pinč beehive
    nem.: Pinč-Beute f.
  33.      kòš  kôša m 1. manjši kupolast enooddelčni panj z nepremičnim satjem, spleten iz slame, šibja, ličja, ločja, premazan tudi z mešanico ilovice in kravjaka S: košára
    ang.: skep
    nem.: Bienenkorb m. , Stülper m. 2. tri-, štiri- ali šeststrani žičnati obod v točilu z navpično osjo za tangencialno vstavitev 3 do 6 satov S: kòš za točílo
    ang.: frame extractor basket
    nem.: Wabenkorb m.



    Koš

  34.      kranjìč  -íča m nekdaj panj iz desk z nepremičnim satjem, ki ga je mogoče zlagati v skladovnice in med seboj povezovati z vstavljanjem dodatnih naklad, podklad in medklad, z zunanjimi merami okoli 300 mm širine, 160 mm višine in 700 mm dolžine, pogosto s poslikano sprednjo končnico S: kránjski pánj GL: dzierzonirani kranjìč
    ang.: kranjič (traditional Carniolan beehive)
    nem.: Kranjič (historischer Krainer Bauernstock) m.
  35.      kránjski drúžbeni pánj  -ega -ega -a m nekdaj kranjič s premičnim satjem, navadno uporabljan na Kranjskem
    ang.: kranjič with movable frames*, Carniolan national movable frame beehive*
    nem.: Kranjič mit beweglichen Waben* m. , Krainer Bauernstock mit beweglichen Waben* m.
  36.      kúhati čebélji vósek  -am -- -- nedov. s pomočjo vrele vode, pare segrevati satje toliko časa, da se iz njega izloči čebelji vosek
    ang.: to extract beeswax
    nem.: Bienenwachs schmelzen v.
  37.      mála voščéna véšča  -e -e -e ž od 10 do 13 mm dolg nočni metulj s srebrnosivimi krili, z glavo, poraščeno z rumenkastimi dlačicami, katerega samica v celice nezasedenega satja odlaga jajčeca, iz katerih se izležejo manjše belkaste ličinke, ki se hranijo s satjem, lat. Achroea grisella S: nestrok. voščéna véšča (2) , nestrok. voščéni mòlj (2)
    ang.: lesser wax moth
    nem.: Kleine Wachsmotte f.
  38.      medíšče  -a s prostor v panju s satjem, v katerega čebele odlagajo medičino in mano in v njem poteka zorenje medu PRIM.: plodíšče GL: medíšče na hládno stávbo, medíšče na tôplo stávbo
    ang.: honey chamber
    nem.: Honigraum m.
  39.      méd v sátju  medú -- -- in méda -- -- m med, ki se kot živilo uporablja s satjem vred
    ang.: chunk honey, comb honey
    nem.: Wabenhonig m.
  40.      mìš  míši ž nav. mn. majhni glodavci z golim repom, ki zlasti pozimi zlezejo skozi prevelika žrela v panje, v katerih uničujejo satje in vznemirjajo čebele, lat. Muridae
    ang.: mouse
    nem.: Maus f.
  41.      nòž za izpodrezovánje  nôža -- -- m daljši nož za izrezovanje satja v panjih z nepremičnim satjem
    ang.: knife for cutting out combs
    nem.: Messer zum Ausschneiden der Waben n.
  42.      Palteaujev pánj  -ega -a in palteaujev pánj -ega -a [paltó-] m nekdaj panj z nepremičnim satjem in nizkimi nastavki, s katerimi se panjska prostornina poljubno uravnava, imenovan po konstruktorju J. Palteauju
    ang.: Palteau beehive
    nem.: Palteau-Beute f.
  43.      pánjeva véha  -e -e ž izrez ali izvrtina na stropu panja, navadno z nepremičnim satjem, s pomočjo katere se panji ali panjski deli med seboj funkcionalno povezujejo v večjo enoto S: strok. pog. véha
    ang.: bunghole in the inner cover of the hive
    nem.: Deckelspundloch* (am Krainer Bauernstock) n.
  44.      Pínčev pánj  -ega -a in pínčev pánj -ega -a m nekdaj kranjiču podoben panj z notranjimi merami 300 mm x 200 mm x 700 mm, z visečim premičnim satjem na nosilnih letvicah dolžine 330 mm, z 2 x 9 sati, zaporedno postavljenimi na hladno stavbo, in upravljanjem od zgoraj, imenovan po konstruktorju Izidorju Pagliaruzziju - Pinču S: kobaríški pánj
    ang.: Pinč beehive
    nem.: Pinč-Beute f.
  45.      plíniti  -im nedov. 1. z žveplenim dimom povzročati, da se satje zaščiti zlasti proti mali in veliki voščeni vešči PRIM.: zaplíniti (1)
    ang.: to sulphur
    nem.: abschwefeln v. 2. nekdaj vpihavati v panj kemična sredstva, zlasti za zatiranje varoze PRIM.: dímiti (2, 3) , zadímiti (2) , zaplíniti (2)
    ang.: to fumigate
    nem.: begasen v.
  46.      polóžni pánj  -ega -a m nekdaj iz desk zbit ležeči panj kvadraste oblike z nepremičnim satjem, ki ima širino navadno približno dvakrat večjo od višine, razširjen v preteklosti zlasti v južnejšem delu Evrope S: trúga
    ang.: long beehive, trough beehive
    nem.: Trogbeute f.
  47.      pôltôpla stávba  -e -e ž sati v panjih z nepremičnim satjem, zgrajeni poševno na smer izletavanja čebel
    ang.: warm way with combs transversly to the entrance*
    nem.: Querbau m.
  48.      Poréntov pánj  -ega -a in poréntov pánj -ega -a m nekdaj kranjiču podoben panj s premičnim satjem na toplo stavbo z zunanjimi merami 312 mm x 182 mm x 715 mm, konstruktor Luka Porenta
    ang.: Porenta beehive
    nem.: Porenta-Beute f.
  49.      porézati méd  -réžem -- dov. žarg. z nožem odstraniti medeno satje, zlasti v panju z nepremičnim satjem
    ang.: to cut out honeycomb
    nem.: Honigwaben ausschneiden v.
  50.      prôsto gradíti  -- -ím nedov. v zvezi s čebele brez čebelarjevega poseganja izdelovati satje, voščene prizidke, matičnike
    ang.: to build natural combs
    nem.: Naturwaben bauen v.
  51.      rjávi mêdved  -ega -éda m zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami, ki močno poškoduje naseljene panje, da se nahrani s satjem, v katerem sta med in čebelja zalega, lat. Ursus arctos
    ang.: brown bear
    nem.: Braunbär m.
  52.      sátnik  -a m navadno lesen okvir pravokotne oblike, kamor se vstavi satnica, da čebele zgradijo satje S: nestrok. okvír, zastar. romìč, nestrok. sátni okvír PRIM.: sát GL: AŽ-sátnik, dvótretjínski sátnik, Fárrarjev sátnik, gradílni sátnik, Hóffmanov sátnik, Kírarjev sátnik, Langstrothova méra sátnika, Langstroth-Rootov sátnik, LR-sátnik, luknjáč za sátnike, merílni sátnik, nízki sátnik, nótranja méra sátnika, polovíčni Dádant-Bláttov sátnik, polovíčni LR-sátnik, sátnik AŽ, sátnik LR, sátnik visôke mére, stojálo za zbíjanje sátnikov, svêtla méra sátnika, ušésce na sátniku, viséči sátnik, vzrêjni sátnik, zažíčiti sátnik, zunánja méra sátnika, žíčiti sátnik
    ang.: comb frame
    nem.: Rähmchen n.
  53.      spomladánsko izpodrezovánje  -ega -a in spomladánsko spodrezovánje -ega -a s odstranjevanje satja z medom v panju z nepremičnim satjem z nožem spomladi, ob obilnejši paši zaradi pridobitve medu, voska, preprečevanja rojilnega razpoloženja
    ang.: spring cutting out
    nem.: Frühlingsausschneiden n.
  54.      ústni aparát  -ega -a m organ iz čeljusti in sesalnega aparata, s katerim čebela delavka srka in izloča tekočine, gradi satje, čisti panj, matica srka tekočine, trot in matica sprejemata hrano S: obústni aparát, ústni orgán
    ang.: mouthparts
    nem.: Mundapparat m.
  55.      voščéna lúska  -e -e ž vosek v obliki prosojne ploščice, ki ga čebele delavke izločajo iz voskovnih žlez na notranji strani hitinskega trebušnega okrova zlasti ob dobri paši in z njim gradijo satje S: voščéna lúskica, voščéna plôščica, voščéni lístič
    ang.: wax scale
    nem.: Wachsplättchen n.
  56.      voščína  -e ž nav. mn. satje, voščeni prizidki, voščeni pokrovci, ki se predelujejo v čisti čebelji vosek
    ang.: waste beeswax to be worked into pure wax*
    nem.: Bienenwachs zur Gewinnung von Reinwachs* n.
  57.      zaplíniti  -im dov. 1. z žveplenim dimom povzročiti, da se satje zaščiti zlasti proti mali in veliki voščeni vešči PRIM.: plíniti (1)
    ang.: to sulphur
    nem.: abschwefeln v. 2. nekdaj vpihniti v panj kemično sredstvo, zlasti za zatiranje varoze PRIM.: plíniti (2)
    ang.: to fumigate
    nem.: räuchern v.
  58.      zažvepláti  -ám dov. 1. prižgati žvepleni listič, da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem prostoru zaščiti satje pred malo in veliko voščeno veščo PRIM.: žvepláti (1)
    ang.: to treat with sulphur
    nem.: abschwefeln v. 2. zlasti za preprečitev širjenja hude gnilobe čebelje zalege prižgati žvepleni listič, da se v panjih sprošča plin, ki pomori čebele PRIM.: žvepláti (2)
    ang.: to sulphur
    nem.: abschwefeln v.
  59.      žvepláti  -ám nedov. 1. prižigati žveplene lističe, da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem prostoru zaščiti satje pred malo in veliko voščeno veščo PRIM.: zažvepláti (1)
    ang.: to sulphur
    nem.: schwefeln v. 2. zlasti zaradi preprečitve širjenja hude gnilobe čebelje zalege prižigati žveplene lističe, da se v panjih sprošča plin, ki pomori čebele PRIM.: zažvepláti (2)
    ang.: to sulphur
    nem.: abschwefeln v.
  60.      žvepléni lístič  -ega -a m s tekočim žveplom prepojen papirnat trak, ki se prižge, da se sprošča plin, ki v zaprtem skladiščnem prostoru zaščiti satje pred malo in veliko voščeno veščo S: zastar. žvepléni zakàd
    ang.: sulphur strip
    nem.: Schwefelstreifen m.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA