nova beseda iz Slovenije
pozneje označil kot opisno poželenje. Profesor | Zois, | zakliče učenec, nikoli ne bom znal angleško | A |
učenec, nikoli ne bom znal angleško! Profesor | Zois | se smeje, malo od zadovoljstva nad svojim opisom | A |
Študent se smeje. Profesor | Zois, | reče in se smeje, vojna bo. Njegovega učitelja | A |
za pravnikov um nekoliko čudaški profesor | Zois, | v letih, odkar sta se razšla, postal precej | A |
svojega tržaškega učitelja angleščine. Profesor | Zois, | reče in ga sliši, kako se zasmeje, vidi ga, | A |
Bog me varuj, da bi jim kratil slavo. Baron | Zois, | oče in varuh slovenske literature ob njenem | A |
Govorijo jih Linhart in njegovi. Ali | Zois | in njegovi.Ali Japelj in njegovi. | B |
kot so bili Linhart in njegovi, ali če hočete: | Zois | in njegovi.In ta temelj ni od danes in tudi | B |
PS. Neki baron | Zois | mi je pisal, da je prevel na nemško ”Hišo M | B |
- Neki Egon baron | Zois | mi je pisal, da je prevel na nemško ”Hišo Marije | B |
ZADOVOLJNI KRANJEC (1780), M. Pohlin, Z. | Zois, | A. T. Linhart. Valentin Vodnik, Izbrano delo | C |
nje je skušal razložiti zgodovinsko: že Žiga | Zois, | mentor in mecen slovenskih razsvetljencev, je | C |
Cankar, Državni trgovski tehnični zavod Žiga | Zois | in Državni industrijski tehnični zavod Jurij | D |
mogli slutiti Trubar in Svetokriški, Linhart in | Zois, | Vodnik in Čop, Miklošič in Bleiweis.Od kod se | D |
predlog za novo ime (izustila sva ga hkrati). | Zois | ni bil le mentor in mecen slovenskih znanstvenikov | D |
konference na severni trati gradu in pri restavraciji | Zois, | kjer sta svoji tiskovni konferenci pripravila | D |
dogodek. Toda ko sem stal pred restavracijo | Zois | in opazoval govorico teles v obeh slovenskih | D |
preteklosti namreč zelo občutena). Tako se je prvi | Zois | čutil še čistega tujca, njegov potomec »najbogatejši | D |
in cerkveno slovstvo v njem. In je Sigismund | Zois, | sin tujca v naši deželi, učil in s knjigami | D |
ponudila kaj novega). M. Z. Marija Kacin: Žiga | Zois | in italijanska kultura Inštitut za slovensko | D |
prihaja med bralce prej z zamudo kot aktualno. | Zois | je bil nedvomno eden izmed akterjev kulturnih | D |
predstaviti vsaj petstoletno prisotnost rodbine | Zois | na Bergamaškem (Bergamo), družbeno okolje in | D |
reggiansko kulturno vzdušje, v katerem se je Žiga | Zois | s svojimi štirimi brati šolal.Njena študija | D |
še vedno nerešeno vprašanje, od kod rodbina | Zois | sploh izvira. Družina je najbrž holandskega | D |
razlogov zatekla v Bergamo ter spremenila priimek v | Zois. | Nekatere teze pa govorijo, da naj bi bila rodbina | D |
to ni dokazov. Verodostojnejši je šele Žiga | Zois | sam, ko navaja podatke, kolikor jih zanesljivo | D |
delu (V Reggio Emilii 1761-1765) nastopa Žiga | Zois | samostojno kot avtonomna osebnost, in sicer | D |
ter estetskimi nazori časa. Očitno je bil Žiga | Zois | zares nadarjen, saj se je učil vseh možnih in | D |
gledaliških predstav, še več, vsi štirje bratje | Zois | so tudi igrali na odru.Poleg gledališča so delovale | D |
Seminaria-Collegia, Zadnji ljubljanski Michelangelo | Zois | ter obsežen povzetek v italijanščini. M. Z. | D |
Pristavo je leta 1791 dal postaviti baron Žiga | Zois, | znan kot lastnik bohinjskih fužin, mecen slovenske | D |
strokovnjake, med katerimi je tudi slavni mislec Žiga | Zois. | Strokovnjakov ni manjkalo ne v vojni ne v trgovski | D |
bili Zoisi. Med njimi je bil najbolj znan Žiga | Zois. | Jože Žontar je analiziral njegovo gospodarjenje | D |
menil, da »sodi gospostvo Brdo oziroma Žiga | Zois | kot zemljiški gospod med tiste, ki so podložniške | D |
Bled, Vila Zlatorog, Hotel Kokra, Restavracija | Zois. | K tem sodijo tudi pripadajoči objekti. | D |
Davide Grassi predstavil svoj novi projekt Stroj | ZOIS | - vaš elektromehanski mecen.Medtem ko je Grassi | D |
se je tokrat odločil za nasprotno pot. Stroj | ZOIS | je umetniški artefakt v obliki fliperja, na | D |
sofinanciranju umetniške produkcije. Projekt Stroj | ZOIS | je nastal v produkciji Zavoda Boter.STA | D |
ekspres ekspres, vmes snemal Vrtičkarje, bil je | Zois | in Suljo v Tv dober dan, taksist v Kozoletovem | D |
nocoj premierna predstavitev projekta stroj | ZOIS | 2.0 VTC, s katerim bodo gledalci lahko prvič | D |
Vila Zlatorog, Hotel Kokra in Restavracija | Zois | naj bi se v prihodnje uporabljali izključno | D |
Podrožnik, Grad Strmol, Vila Bled, Restavracija | Zois, | Hotel Kokra, Vila Tartini, Vila Zlatorog in | D |
stoletja začeli prihajati naravoslovci. Žiga | Zois | je spodbujal v Triglavskem pogorju mineraloško | D |
priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga | Zois | (umrl 1819). Njegov oče, ki se je na Kranjsko | D |
retoromanskega rodu, mati pa Slovenka iz Ljubljane. Žiga | Zois | je po očetu, ki je na Kranjskem obogatel in | D |
je zbiralo več generacij ustvarjalcev. Žiga | Zois | je bil njihov mecen in denarni podpornik ter | D |
Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj itd. | Zois | je sestavil premišljen literarno-znanstveni | D |
Trevisu in na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga | Zois | v Trstu. In takrat se je odloči za korak, | D |
obravnave antičnega Kranja, interierjev baronov | Zois | v gradu na Brdu, delovanja švabskega slikarja | D |
Olduvai, 34. Saigon, 36. Alden, 37. Arnače, 38. | Zois. | Navpično: 5. L(ojze) P(eterle) | D |
modernistov, slikarja Franceta Miheliča, grob družine | Zois, | grobnico rodbine Kollman, zgrajeno po nemškem | D |
planšarstvo razvito maslarstvo. Kot poroča že Žiga | Zois, | so maslo Bohinjci prodajali v Trst.Planšarji | D |
Državnega trgovskega tehničnega inštituta Žiga | Zois | nekaj grafitov »Živeli Slovani« in »TS = SL | D |
jezika na Srednji tehnični in trgovski šoli Žiga | Zois. | Nekatere stavbe so zaprli, zapečatili, druge | D |
Delovega poročevalskega tria v restavraciji | Zois, | obupno umazani luknji, polni lokalnih posebnežev | D |
000, počivajočih na Žalah. Najstarejši je Žiga | Zois, | prekopan s pokopališča Sv. Krištofa, najmlajši | D |
njim navduševal Čop in ga za zgled priporočal | Zois, | zadnje čase pa se je z njim intenzivno ukvarjal | D |
blokov. Dvesto let mineva, odkar je baron Žiga | Zois, | naravoslovec, mineralog in zbiratelj, posredoval | D |
Prešeren Trst, Tehnični in trgovski zavod Žiga | Zois | Trst, Pedagoški licej Anton Martin Slomšek Trst | D |
priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga | Zois | (umrl 1819). 1834 Rodil se je škotski viktorijans | D |
pot bi potekala po območjih, ki jih je Karel | Zois | raziskoval Preddvor - | D |
Karla in Žiga Zoisa. »Brata Karel in Žiga | Zois | sta bila med prvimi naravoslovci, ki so raziskovali | D |
Slovenije, ohranjeni terenski zapiski. V njih je | Zois | omenil izlete na Storžič, Greben, Grintovec | D |
pot bi potekala po območjih, katera je Karel | Zois | dejansko raziskoval: Bašelj-Gradišče- Kozjek | D |
cvetlice; domače ime ključavnica je zapisal Žiga | Zois | leta 1793.Z zgornjih pobočij Golice so v dolgih | D |
Eiger, 17. Raos, 19. tkalnica, 21. Vaje, 23. | Zois, | 24. kontekst, 27. štuk, 30. Aljaž, 31. met, | D |
dolinah in gozdovih zelo povezana Žiga in Karl | Zois | - uredila sta vrtove in prvi alpski botanični | D |
sta vrtove in prvi alpski botanični vrt. Karl | Zois | je zbiral rastline in jih pošiljal drugim botanikom | D |
jih bo imel več. Od tistega, kar je zbral Karl | Zois, | ni ostalo veliko, morebiti le nekaj murv.Eksoti | D |
zlato plaketo občine, Muzejsko društvo Žiga | Zois | srebrno plaketo za delovanje na področju ohranjanja | D |
ime ji je pred več kot 200 leti dal baron Žiga | Zois, | praoče slovenskega ornitološkega imenoslovja | D |
Slovenci ljudje z očitno tujimi priimki (Italijan | Zois, | Nemec Bleiweiss), nekateri drugi z navidezno | D |
priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga | Zois | (umrl 1819). 1834 Rodil se je škotski viktorijans | D |
Linhartovih dveh del pomembno vlogo odigral Žiga | Zois, | saj so se pri njem doma zbirali slovenski in | D |
tudi za ohranitev Linhartovih dveh izvirnikov. | Zois | se je namreč po Linhartovi smrti udeležil njegove | D |
okrasnimi črtami ob robovih in žlebovih platnic). | Zois | se je pogosto udeleževal zapuščinskih dražb | D |
besede danes morda celo ne bi bilo več. Žiga | Zois, | Linhartov mecen in nasploh podpornik kulturnega | D |
več leti in lahko rečemo, da tudi današnjega. | Zois | je razumel, da je kultura draga, in se hkrati | D |
podpira zaradi enakih razlogov, kot je to počel | Zois, | ki mu je bilo pomembno ljudi naučiti pisati | D |
gostovali vaški oporisti, za katere sta Linhart in | Zois | v slovenščino prevajala arije, uprizarjal se | D |
ene ulice slavnih mož železarske zgodovine ( | Zois, | Pantz, Ruard ...). J.V. Valvasor je v 17. stoletju | D |
mol, 62. ekrazit, 64. aleja, 65. mana, 66. | Zois, | 67. nebesa, 69. sarin, 70. Ast, 71. animist | D |
katerih starši imajo pod palcem več evrov, bo | Zois | obrnil hrbet - saj ne bodo mogli več pridobiti | D |
vplivom okolja. Za Zoisa to pač ne velja - in | Zois | je bil bogataš.Nenavadna se mi zdi samo zamisel | D |
vitezi. V drugo nas namreč ne bo rešil noben | Zois. | Prof. dr. Jan Makarovič, diplomirani psiholog | D |
zaklenjen. To ime je leta 1793 zapisal Žiga | Zois. | T. B. | D |
letnega Jeseničana, ki je prišel krast v pivnico | Zois | na Cesti železarjev na Jesenicah.Da se nekdo | D |
priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga | Zois. | Njegov oče, ki se je na Kranjsko priselil | D |
retoromanskega rodu, mati pa je bila Slovenka. Žiga | Zois | je po očetu, ki je na Kranjskem obogatel in | D |
drugim vred, kar je napisal v nemščini, ko ga je | Zois | prepričal, da je začel pisati v slovenščini | D |
njegov veliki spodbujevalec in podpornik Žiga | Zois) | seveda ni bil samo pesnik, pač pa skoraj vse | D |
Gorjušah, kjer je bil kaplan, spoznal baron | Zois | in ga vpregel v vsestransko kulturno in znanstveno | D |
eni svojih gorenjskih vizitacij staknil baron | Zois | in ga tri leta kasneje zbezal iz Koprivnika | D |
slovar (1592, 1744); po vzorcu H. Megiserja je Ž. | Zois | izdal Kranjsko besedišče pisano neznanega avtorja | D |
trampolinu, za zvočno ozadje bo poskrbel Iztok DJ | Zois. | Odprt bo O'barček, kjer bodo stregli limonado | D |
Franc Ksaver Wulfen, Baltazar Hacquet in Karel | Zois. | Tako Hacquet kot Zois, pozneje pa tudi Franc | D |
Baltazar Hacquet in Karel Zois. Tako Hacquet kot | Zois, | pozneje pa tudi Franc Hladnik, so imeli svoje | D |
direktor Preline, d. o. o. Baron Žiga | Zois | žalostno gleda v greznico Stanovalcem Zoisove | D |
pa table, ki bodo opozarjale na pomen bratov | Zois | za slovenstvo in naravo v gorah.Celotno območje | D |
izboljšati. Klavžarju je dal slovensko ime baron Žiga | Zois, | ko je leta 1797 naredil rokopis Nomenclatura | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |