nova beseda iz Slovenije
Pred kratkim je izšla knjiga Zofke Kvedrove ( | Zofka Kveder: | Misterij žene.V komisijski založbi Schwentnerja | B |
lepoto pripovedi obsežno knjižnico romanov. | Zofka Kveder | je nesporno najbolj nadarjena slovenska pisateljica | B |
družbene amnezije«. To so Kosovel, Podbevšek, | Zofka Kveder, | Bartol in Milena Mohorič. Komentirati moram, | D |
Ivan Cankar in sodobniki, Žensko vprašanje in | Zofka Kveder, | najobsežnejši je razdelek Žanri, Sodobni roman | D |
tiskarne Katja Mihurko Poniž: Drzno drugačna: | Zofka Kveder | in podobe ženskosti Založba Delta: knjižna | D |
sprejeti družba na prelomu 19. in 20. stoletja. | Zofka Kveder | je v slovensko literaturo vnesla reprezentacije | D |
zlasti nemškimi sodobnicami analizira, kako se je | Zofka Kveder | pisateljsko lotevala podobe ženskosti, ženske | D |
Katja Mihurko Poniž Drzno drugačna: | Zofka Kveder | in podobe ženskosti Delta, Ljubljana, 2003 | D |
Metka Pekle | Zofka Kveder | Razprave o slovenskem romanu | D |
književnost. V razdelku Žensko vprašanje in | Zofka Kveder | je na podlagi feministične literarne teorije | D |
moralna avtorefleksija (Kersnik, pozneje Cankar in | Zofka Kveder). | Slovenski ekspresionizem (omenil je zlasti Majcnovo | D |
pohvalno pisali Fran Govekar, Dragotin Cvetko, | Zofka Kveder, | Vilko Ukmar.Kje ste uprizarjali predstave? | D |
Preglja - Dva nova avtorja: Primož Kozak in | Zofka Kveder | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | D |
zbirki (Primož Kozak) in sploh prve klasikinje ( | Zofka Kveder). | Urednik France Pibernik je najprej predstavil | D |
doslej »moški« zbirki slovenskih klasikov je | Zofka Kveder, | njena urednica pa je Katja Mihurko Poniž, sicer | D |
lovenskem. 1878 Rodila se je slovenska pisateljica | Zofka Kveder ( | umrla 1926). 1886 Rodil se je slovenski pisatelj | D |
nova imena; najprej je bila to edina ženska | Zofka Kveder, | ob njej pa še Primož Kozak (čigar prva knjiga | D |
zgodba o licemerstvu v slovenski družbi. Že | Zofka Kveder | je v prvi izdaji svoje knjige Misterij žene leta | D |
poskusih umaknile iz javnosti. Rapa Šuklje: | Zofka Kveder | je bila kot buldožer, ko je pri dvaindvajsetih | D |
Shelley, Baudelaire, Brodski. Naj rečem še | Zofka Kveder. | Med pesniki so tudi filistri, redki so modreci | D |
je bila podpora družine, še posebej očeta. | Zofka Kveder, | o kateri je spregovorila Katja Mihurko - Poniž | D |
Vida Jeraj, Lojz Kraigher, Dragotin Kette, | Zofka Kveder, | Josip Murn, Henrik Tuma, Finžgar in Medved, zadnji | D |
Peroci in Miha Mate, tu je bil rojen Bert Sotlar, | Zofka Kveder | je v mestu ob Rinži službovala kot uradnica, | D |
svojoj grozi. (23. 6. 1899) Razumljivo je, da | Zofka Kveder | v družinskem peklu ni dolgo zdržala. Iz Ljubljane | D |
1903; Iskre, 1905). V tem času je živela | Zofka Kveder | z možem, zdravnikom in dekadenčnim pesnikom hrvaškega | D |
pisateljic in pesnic. Predvsem pisateljice je | Zofka Kveder | spodbujala k sodelovanju.Marici Nadlišek Bartol | D |
V času dopisovanja z Vido Jerajevo je tudi | Zofka Kveder | uživala srečo materinstva.O tem pripovedujejo | D |
v Pragi zbolela in umrla daleč od domačih. | Zofka Kveder | se je namreč že pred prvo svetovno vojno preselila | D |
(21. 3. 1926) Zadnje mesece pred smrtjo je | Zofka Kveder | nekaj časa preživela v Sloveniji in ta čas je | D |
bolečine, se telo bolezni ni moglo več upirati. | Zofka Kveder | je umrla dva meseca kasneje v Zagrebu, stara | D |
našli do naslednje pisateljičine obletnice. | Zofka Kveder | Življenje z aidsom | D |
hinavski publiki v obraz,« je leta 1900 zapisala | Zofka Kveder, | ko se je na njeno prvo knjigo Misterij žene, | D |
tragična krivda'.« Zato, je zapisal Cankar, je | Zofka Kveder | v poplavi ženskih pisateljev Kveder »naša edina | D |
revolucionarno izpoved slovenske žene. V njej je | Zofka Kveder, | podobno kot v vseh drugih delih, poudarjala pravice | D |
prej, preden je za to besedo slišala, je bila | Zofka Kveder | zelo zgodaj.Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani | D |
Tri hčere iz svobodnega zakona | Zofka Kveder | je odšla v Švico in v največji revščini v Zürichu | D |
krinjarić. Od začetka izhajanja, leta 1814, je bila | Zofka Kveder | urednica Domačega prijatelja, ki se je preživljala | D |
so poleti oživeli: Ljuba Prenner, Ivan Potrč, | Zofka Kveder, | Anton Sovre, Jože Kološa, Jakob Savinšek, Peter | D |
Osmo vprašanje za 2500 evrov. | Zofka Kveder. | Zadnji odgovor. | G |
Prav? pušnil je. Ja, A, | Zofka Kveder, | zadnji odgovor. Za 2500 evrov. | G |
Ivana Kobilca, Josipina Urbančič Turnograjska, | Zofka Kveder. | Te ženske so vzpostavile komunikacijo, ki zdaj | P |
vedno najboljše. Če so imena Ivana Kobilica, | Zofka Kveder, | Lili Novy ali Ita Rina širši javnosti blizu, | P |
izmed najboljših slovenskih pesnic. Pisateljica | Zofka Kveder | se je v slovensko literaturo zapisala zlasti | P |
Zofka Kveder, | naša znamenita feministka Pismo mrtvi hčeri | P | |
uvrstila v eminentno zbirko slovenskih klasikov) | Zofka Kveder. | Pokopana je na zagrebškem Mirogoju in si jo delita | P |
Misterij žene. | Zofka Kveder | se je rodila 22. aprila 1878 v Ljubljani in končala | P |
štedilnik, cerkev in toge zakone tedanjega časa. | Zofka Kveder | se je zelo potrudila, da je niso mogli stlačiti | P |
pisma mrtvi hčeri: Po Vladošini smrti je | Zofka Kveder | na predvečer pogreba napisala mrtvi hčeri pismo | P |
Podpis k slikam: 1. | Zofka Kveder | s hčerami Vladošo, Mašo in Miro leta 1912 2 | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |