nova beseda iz Slovenije

znoj (548)


svojimi predstavami o plesu. Emerik si otira      znoj.      Volodja hodi med plesalci.  A
odpihnil. Iz vseh por na telesu mi je udaril      znoj.     Stresel sem se in se zdramil, kakor iz transa  A
krog sebe: - čemú vse pehanje in letanje in      znoj      in naporno delo?Teló, samo teló!  A
velikega in blagoplodnega, blagoslov vaših rok,      znoj      vašega truda.Po božji previdnosti vstajajo narodu  A
bliščí, trepeče ... Pod kostanjem Peter s čêla      znoj      si bríše, Truden s prašne poti ón globóko vzdíše  A
eden ave, ave Maria. Obriše s čela potnik      znoj,      na sredi postoji dobrave, in sladek ga navda  A
ljubeče duše pred menoj, v deželo, kjer usahne      znoj,      zamrejo v prsih tožbe vse, odkoder ni nazaj  A
po sreči nikdar! Za Turka se trudi in tôči      znoj,      to tvoja dolžnost, poklic je tvoj: podložnik  A
jih vidim sedaj. In potem spet noč in težki      znoj.      Sveti mir Eno oko sije med nas, eno oko.   A
v vinogradu; mojbog, smrdljiv me bo oblival      znoj,      se premetaval bom na pogradu. Se premetaval  A
Bil je ves zasopljen in začutil je, da mu      znoj      teče po hrbtu.Rad bi srknil požirek žganja,  A
si z roko potegnil po čelu. Bilo je mokro in      znoj      je bil mrzel.Toda dihal je laže.   A
luči je obstal. Spet si je obrisal čelo in      znoj      je bil še mrzel. Nato je sedel na kovček in  A
razoranega štiridesetletnega obraza je padal      znoj      v kamenito kraško zemljo. „Moram!  A
In na njegovem obrazu, ki ga je oblival mrzel      znoj      bolečine, je zaigrala rahla senca ponosa.Stisnil  A
sončnica - žarela je, čeprav je bila že ovenela.      Znoj      mu je v curkih lil s čela, oči so bile široko  A
ranjencev ... ne solza ... Toda žulji bodo še ... in      znoj.     Znoj ...« ponovi nekoliko glasneje.  A
Toda žulji bodo še ... in znoj.      Znoj      ...« ponovi nekoliko glasneje.»Delali bomo ...   A
zaprla oči in si položila roko na čelo. »     Znoj      je mrzel.Tako mora biti,« si je rekla in si  A
prah. Zato si je tudi prav narahlo obrisala      znoj.     Nato se je ozrla na skrinjo, ki je na njej imela  A
široko govore. »Včasih,« kriči Hlip in si briše      znoj,      »včasih, ko smo bili mi mladi, smo se še tepli  A
zajemali smo iz istega kotla, potili smo enak      znoj      in nabirali enake žulje.In če se je drevo zrušilo  A
« je ponovil Venček in si prav tako obrisal      znoj.      Justin pa je samo prikimal, se prijazno  A
sprijeli kosmi mokre snovi. Skozi kožo je udarjal      znoj      in pred očmi mu je mrčalo od napora. Mukoma  A
Zakaj ženska je imela črno bulo pod pazduho in      znoj      na čelu.Zgrudila se je na dvorišču in kar hropla  A
po čelu in obrazu in začutil pod prsti hladen      znoj.     Sonce je bilo nagnjeno proti Zahodnemu morju  A
si bo treba trdo prislužiti, skozi blato in      znoj,      med riganjem mul, ki tako ugovarjajo batinam  A
sopara, od vsega njegovega telesa puhti vročina,      znoj,      konjsko peno ima na ustih. -   A
mislite ves čas na človeško snov, na njegov      znoj      in vlago, na tiča, ki stoji, da bi brizgnil  A
njegovo nenehno, nenasitno poželenje. Njegov      znoj      je na meni, je molče govorila, povsod njegov  A
umivati in vonjati njegov pijanski jutranji      znoj.     Žensko, s katero je hotel najti najvišje spoznanje  A
me uničil.« Za srajco mu je lil pivovski      znoj,      po senceh so mu tekle vroče srage.Njegov obraz  A
pesmi, otožnega, lenega gibanja, kjer včasih      znoj      ljudem curkoma lije z obraza, ko stojijo; z  A
zarjavelega železja, so se začela vrstiti skladišča.      Znoj      mu je tekel po senceh in mezel skozi vse telesne  A
pred šipami, ljudje z očali, bledi in hromi, in      znoj      jim teče po sencih ter obrazih.Ne morejo si  A
strnišču neobrite brade, ker ga je srbel posušeni      znoj.      »Ti Kumra kar lepo v četi pusti in orožje mu  A
motorja in sončne pripeke, nenormalno znojil.      Znoj      mu je polzel v oči, da ga je neznosno peklo  A
umazano sled, mu je obraz prekrival lepljiv      znoj,      ki ga je izvabila napetost, kakršne še nikoli  A
prepojil s krvjo, čelo mu je oblil mrtvaški      znoj.     Streljanje niti za hip ni prenehalo, tu in tam  A
jo reši iz grofovih rok. Ubogemu možu je lil      znoj      po licih in stal je pred Petacijevo hčerjo kakor  A
gozdov, oni pa so dobivali za krvave žulje in      znoj      le toliko, da so si lahko privoščili bornega  A
zastokal neki polkovnik. Častnike je oblil mrzel      znoj.     V srca se jim je zajedel smrtni strah.  A
seboj, pristal na predvidenem mestu, obvohal      znoj      in ugriznil. 7. Poglavje o hoji  A
naščetinili lasje, na čelu se mu je pojavil      znoj      in ves je bil zopet medel in upadel kakor po  A
Tedaj ji je jezdec prijenjal in si začel brisati      znoj      z obraza.Nebo se je bilo že čez in čez pomračilo  A
Izvadil je robec iz žepa ter si obrisal prah in      znoj      s čela ter plešaste glave.Resne in važne črte  A
/ . / stran 91 . / poti. Ob vročini izdiha      znoj      skozi grlo in mu zato visi jezik iz gobca.)  A
voli, delavci so si otepali prah in brisali      znoj,      ki jim je z umazanimi curki pisal lica. »Presneto  A
vse hunske pesmi, kar jih je znal, da mu je      znoj      močil telo.Iztok je umolknil.  A
ki so jih pisale grozeče konice nad obema.      Znoj      se je pocedil obema po licih.Tunjuš je spoznal  A
sence in me čakale. Kakor skozi šibe sem bežal,      znoj      mi je lil curkoma po licu.Želel sem dneva, želel  A
sem čutila, kako mi iz najglobljih por udarja      znoj      in mi v drobcenih kapljicah pokriva čelo, steče  A
Njegovi ostri robovi mu do krvi ranijo dlani,      znoj      ga obliva, vendar ne odneha, dokler ne začuti  A
Vrh tega je bilo v mestu vroče, da mi je tekel      znoj      po vsem telesu in utrujene noge so se le še  A
nerazumljiva. Sonce je žgalo, da se mi je stekal      znoj      nad obrvmi; srajca se mi je oprijemala telesa  A
je igral zadnji valček; od čela mu je tekel      znoj      in njegove oči so gledale pijano in motno.Kadar  A
vse. Naveličali se nismo nikoli, četudi nam je      znoj      curkoma tekel od obraza. Menili se nismo take  A
STARI      ZNOJ      Ravno nasproti naše hiše stojí velíko,  A
nekóliko na desno strán pomaknjen. Takó se nosi      Znoj,      in níkdar ga nísem vídel drugačnega. Nekateri  A
Kdo vstopi? -      Znoj,      v belih rokavícah in blestečih čevljih. Navádno  A
radovédno gleda in mu reče z nasmehom: ”N, gospod      Znoj,      danes ste se oblekli kakor snubec, ali se greste  A
greste žênit?“ Mi vsi takój v glasen sméh, a      Znoj:      kot bi imèl kamenít obràz.Napósled se vstopi  A
povédati!“ Ko stojíta obá sredi sobe, začné      Znoj:      ”Gospod Smuk, ravnokar ste uganíli resníco  A
gospod Smuk?“ ”O čisto prav imáte, gospod      Znoj“      - tù naj oménim, da Butec v tém trenotku vstane  A
bi bilo naravno - ”čisto prav imate, gospod      Znoj!     Mislim, da sem Vas že davno opázil, kakó zvito  A
deklè je Mici; dobro znate izbírati, gospod      Znoj!      ... Mici!“ In služkinja vstopi: debelo deklè  A
nasmeje in izpregovorí: ”Da resníco povém, gospod      Znoj,      že dolgo sem želela ...“ A tù se vzpnè stari  A
sem se potem spomnil na prizor, kakó je snubil      Znoj      Minko, Smukovo hčér, in bi skoro dobíl debelo  A
pritiska, notranja tišči, da ji kaplja s čela mrzel      znoj.     S stolpov pa udrihajo topničarji udar na udar  A
ustavi, pogleda janičarja, otare si z oči krvavi      znoj      in znova upre pogled v sovražnika.Gleda, gleda  A
noge. Strah, ki jo je prešinil, ji je pognal      znoj      v lice.Polagoma se je noga razdrevenila, in  A
ker se še nisi prespal.« Anžetu je stopil      znoj      na lice. »Gospod,« je vzkliknil, »ne zato!  A
je za vedel, je čutil, da ga je vsega polil      znoj      in da se vse v njem trese.Slabost se mu je dvigala  A
čredo ali ljudi, ki so stisnjeni, pa že sam      znoj      pa smrad puhti kakor dim pod oblake in vleče  A
rahljali, obrezovali trto in cepili. Njihov      znoj      je rodil blagoslov. Bogato se je košatil črniš  A
Pod težo tega bremena se je opotekal, da mu je      znoj      curkoma lil po usnja tem obrazu in da so ostajale  A
bičem svojim. Kamor zadene, ondi se zmesita      znoj      in kri. In vpreženci napenjajo skrajne sile  A
ta piše in piše, da ga prstje bolé in da mu      znoj      kaplja na beli papir, kamor zapisuje svojih  A
gologlavi straži. Prah mu je obsul obleko, in      znoj      mu zaliva tolsti obraz.V roki vihti golo sabljo  A
mu je roka in v debelih kapljah mu je lezel      znoj      s čela.Janez Sonce bi ga bil tedaj lahko prebodel  A
seznani z družbo. Ali na čelu se mu prikaže      znoj      v svetlih kapljah.Posadi ga na svojo stran ter  A
proti rojstni vasi. Stopal je hitro, strastno,      znoj      mu je lil po obrazu In težko je hropel pod strašno  A
štirje čvrsti možaki, ali vendar jim je zalival      znoj      obraze, ko so se bližali s težkim bremenom.  A
deklici kolena in tako se prestraši, da ji mrzel      znoj      oblije čelo. mŽe umira!l vzdihnila je, min njega  A
klobuk, si z rokavom platnene srajce obrisal      znoj      s čela in sunil z glavo nazaj, da so mu dolgi  A
je zaklical čez ramo in si s prstom posnel      znoj      s čela. Iz četice oboroženih hlapcev je tršat  A
tam je kdo tiho zaklel in si z rokami otrl      znoj      z obraza, češ, glej, o gospodar, kako trpim  A
očetne; zemlje, ki jo že sto in sto let gnoji      znoj      Vitogojevega rodu, ne more, ne sme zapustiti  A
mehke roke izgubljene domačije, kako mu otirajo      znoj      z bolestnega lica. S pametjo in srcem ljubi  A
Oče in brat zavijeta po kolovozni poti.      Znoj      si brišeta z zagorelih lic, obraz se jima sveti  A
nogam in da ječé puhteče se njive, ki so pile      znoj      njegovega rodu ... Bog ve, morda bi se bil še  A
Sonce je pričelo pripekati.      Znoj      mu je zalival obraz.Krepela pa ni mogel nikjer  A
vnemo spet dela. Čeprav sonce ni pripekalo, je      znoj      kar lil od njega.Je hitel, kar je mogel.   A
Zalo in Almiro obide groza in strah. Mrzli      znoj      jima priteče na čelo.Obedve zbežita, zbegani  A
kapljicah drsi v tla, v tloris ideje. Žulji in      znoj      nevidnih senc.Vse je orošeno, vse tlakovano  A
trenutek je postala in si obrisala z obraza      znoj.     »Ali pridemo kmalu do močnic?« je vprašala.  A
tam gori vsa zasopla. Jerica si je obrisala      znoj      z obraza in se zagledala v strme snežnike, ki  A
In Jerica je hitela navkreber.      Znoj      ji je curkoma lil z obraza.In težko je sopla  A
postala več, da bi se odsopla in si obrisala      znoj      s čela.Hitela je, samo hitela in mislila na  A
stopal in še mar mu ni bilo, da mu je pričel      znoj      curkoma teči z obraza.Težka je bila Tinka; a  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA