zlato (14.541)

DRUGI ŽID Mater mladega Ulrika? PRVI ŽID Za	zlato?	DRUGI ŽID Za osveto?	A
sem zaslužil ‒cekine! Glejte! PRVI ŽID O,	zlato,	zlato! DRUGI ŽID Pravo, čisto!	A
zaslužil ‒cekine! Glejte! PRVI ŽID O, zlato,	zlato!	DRUGI ŽID Pravo, čisto!	A
ŽID Pravo, čisto! TRETJI ŽID Težko celjsko	zlato!	ARON Moja glava je polna naklepov.	A
Jaz pletem nove mreže. PRVI ŽID Za	zlato?	DRUGI ŽID Za osveto?	A
Moj dobri glas v velikem svetu velja kot suho	zlato.	Moja zvestoba naši Sveti Cerkvi je trdna skala	A
VERONIKA Hitro, hitro, Aron. Pojdi in razsuj	zlato	med straže in zunaj na dobravi pripravi konje	A
smrti ne pogreba zanjo. HERMAN Morda pa je ‒	zlato?	Zlata ti dam in pojdi, izgini še to noč.	A
Sprejmi to, Veronika. VERONIKA Edino tvoje	zlato,	ki ga sprejmem, je tvoj sin. HERMAN Moj sin	A
kraljevo kupljenko! Kralj jo bo okronal, toda pod	zlato	krono se njeno srce ne bo razcvetelo. Jaz sem	A
Odkupim se. HERIČ	Zlato	preziram.Stopaj. ARON Odkupim se s tvojo dušo	A
Poleti je sijalo sonce na listje in jeseni je	zlato	rumeno.Pride Marjana in reče, takšen kič, takšen	A
kadar priplava izza svetlega pasa rumene zarje	zlato	sonce in razpodi s svojimi žarki lahne meglice	A
pravite? NEŽA Mislim, da ima papir in srebro in	zlato.	KOREN V kateri hranilnici ima pa naloženo	A
potlej. Brat se pa veseli, da mu boste za birmo	zlato	uro kupili. DOBRIN Kaj pa potrebuje tvoj brat	A
govoriš z menoj, se tvoje besede skrivajo. Kakor	zlato	bogastvo zaklepaš svoje trpljenje ... odkleni	A
verando: Vida! VIDA: Čuj - moje jutro, moje	zlato	jutro! DIONIZ na verandi: Vida! Vida!	A
Kje grad, kje žamet, žida in brokat? In kjé	zlato	in drago kamenje?Kje biserje iz Koromandije	A
kjer je skrb, ne more biti spanja. A tam je	zlato	spanje, kjer mladost z zdravo krvjó, mirno glavó	A
tretji odveč. ROMEO Zanesi se, zvest je kakor	zlato.	DOJKA No, dobro, gospod!	A
krstiš smrt prognanstvo, me obglavljaš s sekiro	zlato	in se še smehljaš udarcu smrtnemu. LORENZO	A
takega govorjenja kobilo zastonj dal, pa še	zlato	uro povrhu. Tako lepo amerikanko.	A
beseda do zdaj še vselej trdo veljala kakor suho	zlato:	jaz te tvoje neumne skrivne ženitve ne morem	A
jokate, kakor za pogrebom?! V Ameriko so šli, po	zlato	so šli, pravijo.Se že vrnejo.	A
Tvoja sinova naj gresta sama po cekine in po	zlato.	Vsak zase.	A
Zadnje žarke že pošilja solnce Skozi ôkna v	zlato	tó sobano In obseva póstelj dragocéno, Kjer	A
privreje, . / . / stran 14 . / Naj, odkoder solnce	zlato	vstaja: Vse orožje jedno vam premaga ‒ Brátovska	A
mati, Pretežko biló je slovó. »Svetínjo ná	zlato!	« je déla, »Zaklád to čestít je, moj sín! Od	A
drugo cerkev hodi In v nebesa dušo svojo vodi.	Zlato,	srêbro nísta mu na poti, Mamon trohli, tá ga	A
rudeče je ‒ krí!« »Kri bo tekla za svobodo	zlato	‒ Solnca nam priča sloj zlat, Tresla bo pred	A
... Z verižico	zlato	se je igral. »Da nisi potreben, ne rečem ravno	A
shranja. Kot reka je, ki prej iz nje Hispanja	zlato	vozila, dragotine vmes, zato, prelepa, meni	A
sta píla slast ljubezni ... Ko zasije v jutru	zlato	solnce pa se vrne Sihem proti mestu. In	A
-- -- -- -- -- -- -- In prisije v jutru	zlato	sonce. Hrup in šum po gradu se razlega:	A
stopi Henriku pred lice in visoko dvigne čašo	zlato:	”Henrik, srcu mojemu najdražji, v trdno	A
njó! na gôri kralj Matjáž stojí s prelepo	zlato	krono. Oj, dolgo je pod goro spal, danès	A
hitro, postavi se v vrsto; veselo potežkaj svojo	zlato	verigo, srcu in duši pokaži, pokaži že figo	A
/ stran 64 . / ROŽICA Kje si bilo, sonce	zlato,	da zgrešilo si nebo, nisi zemlje obsijalo, me	A
ledeno slano spremenila je, a ta slana, sonce	zlato,	ah, me umorila je ... SKLONJENE POZNAŠ CVETICE	A
osvobojena avra, koža kot platno ... Znak se tudi za to	zlato	polje možnosti ni zmenil. Četrto telo se je	A
ni medéno, Kakor se v sejmù dobó; Nagizdano z	zlato	peno, In zaokroženo lepó. Serce moje ni gredica	A
vnete; Na zadnje bi me še ljubila ti, ‒‒ Ti	zlato,	priserčno dete! Le hitro spet v roko popotni	A
spet! ‒ . / . / stran 65 . / 1. penica: O	zlato	solnce zaželeno! Ko prej nam siješ spet rumeno	A
A škržatek ugovarja: »Žgi, le žgi nam, sonce	zlato,	doli na zeleno trato! Stara žaba je znorela	A
na vejo poskočila ... Žgi, le žgi nam, sonce	zlato,	doli na zeleno trato! Stara žaba je znorela	A
sinje, tja v zamorsko vas. Tam si poiskal bi	zlato	rečico in zlata nabral bi polno vrečico. Kadar	A
lastovica sonca se razveseli: »Glejte, glejte, sonce	zlato	že žari ...!	A
od polja (1915) O zeleneče ti polje, ti moje	zlato,	moje vse! Naj te še zadnjikrat pozdravim, še	A
divjih glasov... Zatemnil vrtinec je črnih valov	zlato	njenih las. Obmolknil je smeh valov iz globin	A
venejo trave, suši se seno, mi pa obračamo samo	zlato.	Skupaj prigrablja krdelo grabljic, Jože pa dela	A
teboj čez tihe njive, ko sva s srpi želi žito	zlato	in vezali z močnimi pasovi gladko bilje in klasje	A
vzcvetele ti na vrtu rože rdeče, srebrno bele in	zlato	žareče, bi razveselil nežnega se cvetja. Natrgal	A
in molčala. . /\ .. stran 31 . \/ Rdeče in	zlato	listje starega jesena je šepetalo namesto vaju	A
Usmili se nas! Nazadnje se usmili in splete	zlato	nitko od tebe do mene. Skrivaj si otrem oči	A
nočne ječe, da gleda vsaj domači raj! In	zlato	sonce, glej, prigreje, odpre sneženi se zapah	A
mladost ... pač mnogo vzeli ste mi, mnogo, ko	zlato	vzeli ste prostost. A enega mi vzeli niste,	A
kreposti on cvetoči je. A mož pošten je ‒ sonce	zlato,	ki razsvetljuje, greje svet, ki v pisan cvet	A
kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, kdaj sonce	zlato	sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, ne s	A
kako razvija njih se kras! Kako se ziblje žito	zlato,	kako je poln pšenični klas, pod srp že sili	A
Sava. Tam se nad gorami našim′ bo ustavil, v	zlato	se obleko zarjino opravil. In ko njo bo videl	A
spomin ohrani na trenutke jasne! To vodilo	zlato	za življenje kratko kožo ti ohrani dolgo časa	A
bolj se užiga, vedno bolj miga zvezdic prijazno	zlato.	Vetrc pihljaje jezero maje, rahlo ob bregu šepeta	A
Njegovi pogledi črni odkrivajo kosti. Ima obleko	zlato,	na glavi oster rob. Njegovo telo neposlušno	A
njivah bog noči sameva. Objokujeva boginjo	zlato,	smrt ji je zavdala. Vihar stoletni zbira spomin	A
vrači, pišejo mi v telo. Objokujem boginjo	zlato,	smrt ji je zavdala. IV.	A
IV. Objokujem boginjo	zlato,	smrt ji je zavdala. Sva bili v sanje mavrične	A
smeti! . / . / stran 17 . / Kons. 5 Gnoj je	zlato	in zlato je gnoj oboje = 0 0 = � � = 0 A B	A
. / stran 17 . / Kons. 5 Gnoj je zlato in	zlato	je gnoj oboje = 0 0 = � � = 0 A B < 1, 2, 3	A
senu leži melanholični maček. Cvili s svojo	zlato	vijolino! Da, da, da.	A
kako, kako naj te pijavke pobijemo? Veliko je	zlato	odpuščanje. Mučno strašne so moje sanje.	A
naše delo je trd granit in naše sanje so suho	zlato,	in naše sanje niso privid. Bodočnost je tistega	A
Pesem Sedim in pišem. Pred mojim, oknom	zlato	sadje. Vse je pesem.	A
Zanikovalci Črn dežnik.	Zlato,	sladko je jesensko sadje. Borza.	A
ujeta v drevo... . / . / stran 155 . / Otožje	Zlato	sadje diši. Slamnati krovi kot zgrbljeni starci	A
temno svilnate pomladne noči, nje zvezdnato čelo	zlato	blesti. Nerazodeta tajna pisava onstranosti	A
vsi kulturni bleščeči hrami in vse bogastvo,	zlato	in srebro, teklo bo kakor čas med nami; piti	A
umreti. Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije	zlato	sonce, saj mladost me drzna spremlja, saj so	A
višin in kot da je zasijalo vse drugo, manj	zlato,	bolj jasno, bolj živo, sem kot prerojen stopil	A
fanta in vršič mu pal je v črno kri. Oj, sijaj	zlato	sonce ti, na mrtvi rožmarin! Če mi lučka ne	A
pofrišala. Za klobuk t′ ga bom pripela z eno	zlato	knofeljco. Da t′ ga ne bo burja vzela, oj, ta	A
Sladko vince ... Prelepo rumeno kak čisto	zlato,	le pijmo pošteno to žlahtno blago! Sladko vince	A
ljubi, jaz bi mu kupila sama za svoje: rinčico	zlato,	kap′co kosmato, da bi jo nosil fantič moj.	A
naredi. »Za klobuk ti ga bom pripela z eno	zlato	knofeljco.« Naprej zastava slave Naprej zastava	A
bam, bom. . / . / stran 394 . / To sladko,	zlato	vince To sladko, zlato vince je zbralo bratce	A
394 . / To sladko, zlato vince To sladko,	zlato	vince je zbralo bratce nas, veselo si zapojmo	A
daješ tolažila, srce up pri tebi pije, naj mu	zlato	sonce sije, kadar hud vihar z neba zadivja.	A
rožmarina nemškega, na klobuk ga bom pripela z eno	zlato	knofelco! Ko boš tam po plac′ špenciral in si	A
je moj, bi mu pa kupiva sejma nicoj: renčico	zlato,	kapco kosmato, da bi jo nosiv pobiček moj.	A
Ob mojem, zanjo gluhem spanju, kje najde	zlato	potrpljenje? Ljubezni poln, otroških sanj, njen	A
Okruški božje stele z zapovedmi. Zamuka tele	zlato,	z vsakomer tale junček leči hoče, pa najsi v	A
pozabljeno s človekom vred. Zahtevalo bo novo	zlato	tele svoj roženkranc in včerajšnji izgled.	A
zavzela vso planjavo! In njena voda je rumeno	zlato,	ker valoví v nji vse goriško klasje; in voda	A
sprašuje. Nono pa ima osmoljene zlate brke in	zlato	verigo na prsih; a še prej sta z nonom v korjeri	A
katerih hodijo k dedu, ki ima velike brke in	zlato	verigo na telovniku in prodaja tolminsko maslo	A
Hotelskemu vratarju, če ima kapo s senčnikom in z	zlato	vrvico vsenaokoli!Mar mi je za takega brusa	A
Rima v naše mesto. . /\ .. stran 125 . \/	Zlato	obrobljene naočnike ima in meden glas. Zelo	A
je imel Riko nalivno pero, ki je bilo ovito v	zlato.	Viš, in še vem, kakó je bilo ime peresu.	A
mračnega kota je vrgla vanj svoj zveneči smeh kakor	zlato	jabolko in on je bliskovito odskočil in nato	A
lobanjo. Iz levega stranskega žepa je potegnila	zlato	obrobljena očala, jih skrbno obrisala z belo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani