nova beseda iz Slovenije
LOJZE: Razumem!... Nerodna reč ... | zaupljivo | Dedalu ...Saj, jaz sem si mislil, kaj bo tovariš | A |
Ne verjamem. HONZA: Ni bilo v postelji, ( | zaupljivo | se skloni k profesorju), med nama rečeno, Filiberti | A |
krog otrplih prstov leve roke. Pogledi se mu | zaupljivo | love za jagodami, ko da pričakuje od molka in | A |
in zožil ramena. Spet je smrknil, a zdaj bolj | zaupljivo, | skoraj potolaženo. Sklonila se je in odprla | A |
bila tedaj toplo in skoraj hvaležno, skoraj | zaupljivo | in skoraj vda no njena dlan v njegovi dlani | A |
Gestorben, je rekel Robert, stabsarzt pa je | zaupljivo | sklanjal glavo in kakor med kolegi modroval | A |
ob tramvajskem vozniku. A danes je nenavadno, | zaupljivo | zgovorna, si misli.Kakor da je prišel čas, da | A |
prižemala k nogam. Glas se ji je še tresel, a bolj | zaupljivo, | bolj vdano je rekla: »Potem sem bila bolna. | A |
njene boke; njegove oči so jo gledale veselo in | zaupljivo | hkrati. »In če me boš porinila od sebe?« je | A |
barvo ima tistile zid mošeje, kaj?« je vprašala | zaupljivo | in hkrati skromno, kakor da so tiste pastelne | A |
nisem nič vedela o vsem tem,« je rekla in ga | zaupljivo | pogledala od strani. »Vem, ti nisi ničesar vedela | A |
kakor odtenek razdraženosti v njem, ker je tako | zaupljivo | predlagala nadaljevanje sprehoda; bolj mu je | A |
zaupljivostjo tiste male šolarke, ki je nekoč prav tako | zaupljivo | sprejemala vero v vsemogočni idol. Tedaj se | A |
okoli vratu. Tisti otroški gib pa mu je s svojo | zaupljivo | vdanostjo prinesel tudi mehkobo njenega telesa | A |
ozrl. »Za uslugo bi vas prosil,« je potem | zaupljivo | rekel. »Če morem, zelo rad.« | A |
so zdaj krepko uklenile telo, ki ga je tako | zaupljivo | sprejemalo.Kakor da je hotel vtisniti vase oblike | A |
Petru Majcnu, s pogledom pokazal na otroka in | zaupljivo | zašepetal: »Nikar ne zamerite, gospod | A |
- Ali bo šlo? - je po premolku | zaupljivo | vprašala Kadetka, ki je stala za njim in ga | A |
roke na ramo ter rekel prav tako skrivnostno in | zaupljivo: | - Mama je bila samo naša, zato ne bomo | A |
Povej, ali boš res pobegnil čez mejo? - je | zaupljivo | vprašala in me pogledala naravnost v oči. | A |
- Vročina in slab zrak, je | zaupljivo | šepnil starec, v takem so ljudje sprejemljivi | A |
Četudi zdaj ni bilo v prostoru nikogar, se je | zaupljivo | sklonil k njemu. - | A |
popoldanski znanec, minister grof Lorcia in ji | zaupljivo, | a vendarle precej protokolarno sporočil, da | A |
Svetega Antona, mojega varuha. Lepa vasica, je | zaupljivo | šepetal, veliko romarjev, veliko dobrih, nepazljivih | A |
Potem je prešel v prijateljski ton, čisto | zaupljivo, | kakor da staremu znancu razklada svoje tegobe | A |
bodite otročji, gospod Muren,« se je nasmehnil | zaupljivo | adjunkt, »in ne mislite, da pijete na tuj račun | A |
pijeta, kakor bi se kosala med seboj,« je dejal | zaupljivo | adjunktu Muren poln trpkega poguma. »Dobro opazujete | A |
ogledovale skozi lornjete, in gospodične so se ji | zaupljivo | muzale. Ivan pa je bil hud na fante, da si upajo | A |
plavolase deklice. Domišljavi gospod Mavroh je | zaupljivo | namignil z očmi in se s svojim najljubeznivejšim | A |
ostal pri njem. »Prijatelj Rožekar,« je dejal | zaupljivo, | »ti poznaš vse, kar je lepega v našem mestu | A |
pozornost. Kajne, da ti nisi nor? ga je | zaupljivo | vprašal Pišti. Nor? se je začudil. Bumbaš | A |
morda tudi ne! je dvignil črni kazalec in se | zaupljivo | nagnil preko škripave mize.Po enih teorijah | A |
vašem užitku! je potem šepnila, kot bi bilo | zaupljivo. | Ne boste se zaradi take prisklednosti zdaj hudovali | A |
končno umaknil karajoči pogled in je veliko bolj | zaupljivo | zmignil: Na živce mi gre, ko vidim, da te vleče | A |
po licu. Nekaj imam namreč že v pacu, mu je | zaupljivo | šepnila k ušesu.Se mi pa tudi sicer zdi, da | A |
ostalo kako gnezdo ‒ kaj praviš? se je nato | zaupljivo | nagnil k meni in mi pomignil.Kaj, če bi stopil | A |
skrijejo vsako gubo in vsak mozolj, je dejal | zaupljivo, | kot bi izdajal veliko skrivnost.Lahko te potem | A |
sprijela. Stopil sem torej k mojstru in sem rekel | zaupljivo, | a vendarle še dovolj glasno, da me je lahko | A |
kmalu, saj nam dobro gre z Babilonom, je zatrdil | zaupljivo. | Mercedes? je ponovil Gajaš in je zdaj končno | A |
je bil, da se je deklici razvezal jezik in da | zaupljivo | gleda k njemu. Objel je z desnico njen obraz | A |
sebi, in ko se bodo moji soplemeniki na jugu | zaupljivo | ozirali na našo stran.Pozdravi mi onstran Drine | A |
ganljivo je pravzaprav tako prijateljsko in | zaupljivo | razmerje med človekom in živaljo. Pa mi je gospa | A |
Bog ve, odkod ima to globoko modrost! | Zaupljivo | je uprla vame svoje verne oči, stisnila se mi | A |
naproti, zročo me z velikimi svojimi očmi tako | zaupljivo, | da sem se nehote ustavil, očetovsko ji pokimal | A |
obrisal si ustni z rokavom in mi potem pričel | zaupljivo | razkladati svoje težave. »Vidiš,« je rekel, | A |
. / stran 20 . / Včasi je dvignila oči in | zaupljivo | pogledala v mladega, ogorelega moža, ki je, | A |
in izgubljal, potem pa obiral Tončka, ki je | zaupljivo | čakal na povračilo rastočega posojila, pa je | A |
Komaj čakam, da se je znebim.« Nagnil se je | zaupljivo | h gostu in mu z glasom, katerega vonj je vzbujal | A |
na travo k Epafroditovim nogam in mu gledal | zaupljivo | kakor sin v lice. »Jasni moj gospod, danes sem | A |
vznemirljivo vožnjo po naši ulici. Sédel sem | zaupljivo | in poln pričakovanja, saj bom kmalu doma.Torbo | A |
verjel, da je na svetu tako nežno, milo, toplo, | zaupljivo | dekle ...’ »Si pozabila na najin randi?« je z | A |
pogovarja s krotkimi kravami in telički, ki | zaupljivo | stezajo glave proti njima, skušajo s hrapavimi | A |
»Odkod prihajaš po toliko letih?« vpraša | zaupljivo. | »Moj dom je blizu. | A |
Teta zdaj nič več ni bila sama, dvoje mladih, | zaupljivo | vdanih bitij se jo je tesno oklenilo, in pod | A |
objokana lica preletel droben žar utehe, kako | zaupljivo | se je oklenila prijateljeve roke. Polonica | A |
Ali si kaj rekel?“ je vprašala Hana tiho in | zaupljivo. | ”Sam s seboj sem govoril, Hana! | A |
in je vzdignila glavo in mu je pogledala tako | zaupljivo | v obraz, da je bil študent osupel in je za trenotek | A |
naravnost s svojimi sinjimi, otroškimi očmi in se je | zaupljivo | nasmehnil. ”Jaz pa sem mu potožil vse ... tudi | A |
oči, ki gledajo nanj, izdajalca, tako čisto in | zaupljivo, | kakor dvoje nebeških angelov - snov!Vdane ustnice | A |
je smehljala vsa blažena, čisto po otroško, | zaupljivo | ter je gledala na Milana z očmi polnimi spoštovanja | A |
nasmehnile in koščene, izmučene roke so se željno in | zaupljivo | iztegale naproti srebrnim rokam zvezd. Ni bilo | A |
Nikoli ni več videl, da bi se Francka veselo in | zaupljivo | nasmehnila.Njen smeh je bil zdaj drugačen, hipen | A |
. / stran 276 . / Človek govori, da bi z | zaupljivo | besedo potolažil strah srca; da bi z vero na | A |
iz pljuč? Roko v roki je hodila z njim, verno | zaupljivo; | s tujcem je hodila.Roka v roki, rama ob rami | A |
Njen glas se je tresel, govorila je hitro, | zaupljivo | in resno.Zmenila sva se, da jo počakam zunaj | A |
prevezi, šepal sključen ob palici, vsi pa so že | zaupljivo | gledali zdravju v gorko lice in so bili dobre | A |
pade z ramen; srce si oddahne, verno je in | zaupljivo; | oči, poprej motne od solz, gledajo vesele in | A |
razlila po njenih licih, in oči so gledale tako | zaupljivo | in ljubeznipolno, da me je bilo sram.Tisti večer | A |
njegovo pošteno srce, tako da ni ljubil s čisto in | zaupljivo | ljubeznijo nikogar več, razen tistega ovenčanega | A |
videl tistih oči? Nikoli več ne bodo gledale | zaupljivo, | tudi smejale se ne bodo nikoli več.Sodnik bo | A |
hodi na Dvor?« »Po kruh,« je odvrnil otrok | zaupljivo. | Duhovni se je rezko obrnil in šel; mrmral je | A |
sèn.« Pa se mu je nova tolažba vnela in je | zaupljivo | pogledal na križ in je po svoje povedal: | A |
spim. Nobeno noč ne spim,« se je začel sodnik | zaupljivo | izpovedovati.»Strašit me hodi.« * birbone: | A |
gmajni!« In zidarček je pri tem prijazno in | zaupljivo | gledal proti rojaku, prav kakor da mu je storil | A |
srcem, v cerkvi zaverovano poslušalo in na polju | zaupljivo | posnemalo. Stiska je bila baš zdaj velika. | A |
je šel v cerkev, je bil pri sv. maši in je | zaupljivo | molil in Boga prosil, da bi mogel priti k ljudem | A |
si ne bil Udarni Jalan vzel za ženo otročje | zaupljivo | sestro Ostrorogega, Sinjeoko Kodrola sko.Udarnemu | A |
»Kaj ukazuješ, gospodar?« Jelen je | zaupljivo | pogledal stasitega mladca: »Sedaj se izkaži | A |
imelo nobenega človeka, do katerega bi se bilo z | zaupljivo | ljubeznijo obrnilo; le oče ga je ljubil ko svoje | A |
drugim ter obrnila se na pol h koncipientu ‒ | zaupljivo | in nebrižno kakor k staremu prijatelju. Moral | A |
svoji karieri!« Govorila je to tako materinsko, | zaupljivo, | kakor je le ona sama zmožna bila govoriti.In | A |
služita svoj kruh. Pravila mu je vse to otročje | zaupljivo, | da ga je skoraj ganilo.Zvedel je tudi, da ima | A |
oče, ali se mislite še upirati moji sreči in | zaupljivo | smem reči, tudi sreči svoje hčere, katero bom | A |
udobrovoljila, zdaj so se pomenkovali z mano dosti bolj | zaupljivo | in prijazno, beseda jim je tekla skoraj tako | A |
čelom. »In,« je pričel praviti tajinstveno in | zaupljivo. | »In ‒ moje misli so bolne. | A |
Danes ima dopoldne službo. ‒In, je nadaljeval | zaupljivo, | tista reč ravno ni tako huda, tisto razmerje | A |
stopi k njemu. »Veliko vlogo sem ti dodelil,« mu | zaupljivo | reče.»Moli, da v tej vojni zmagamo, kajti potem | A |
stran 282 . / »Čuden stvor, ta tvoj strežnik,« | zaupljivo | reče prerok. »Me veseli, da je šel in se lahko | A |
da naju ne bi kdo poslušal, potem pa je začel | zaupljivo, | kakor da mi odkriva policijsko skrivnost: »Te | A |
nikakršne strukture.« Skloni se k meni in mi | zaupljivo | stisne roko. »Prijatelj, slišim, da nas iščeš | A |
boji zate.« Reja se je sklonila čez mizo in | zaupljivo | pogledala polsestro. »Toliko sem slišala o tem | A |
svoje tri otroke začutila trdno in močno in je | zaupljivo | gledala v bodočnost... Čez dve leti se | A |
hči mladeniča na samem, ga vpraša sladko in | zaupljivo: | »Povej mi, kako je to, da lahko narediš vse | A |
usekovati. Vsa rdeča je že, temne oči se vdano in | zaupljivo | iskrijo izza belega robca, proseče so uprte | A |
se je glavica pritisnila k meni, kako mi je | zaupljivo | in vdano ležalo celo to malo bitje na rokah | A |
Potem glasbo prepozna. Najprej le kot nekaj | zaupljivo | ‘češkega’, Dvořák mu je blizu, toda lirizmi | A |
gramov; bila je čudovita. Z velikimi očmi je | zaupljivo | zrla v Rio.Vsem se je smehljala, podajala sta | A |
referat o drami, ki jo je videlo edinole njegovo | zaupljivo | oko; kajti preden se je zastor dvignil, je heroina | B |
prikolici ... Podeželani so se odzivali vljudno in | zaupljivo. | Očitno je bilo, da nimajo slabih izkušenj drug | B |
tisočletja«, »na pragu novega tisočletja« tako | zaupljivo | obračamo, samo zato, da lahko kdaj pa kdaj ono | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |