nova beseda iz Slovenije

zaupljivo (158)


LOJZE: Razumem!... Nerodna reč ...      zaupljivo      Dedalu ...Saj, jaz sem si mislil, kaj bo tovariš  A
Ne verjamem. HONZA: Ni bilo v postelji, (     zaupljivo      se skloni k profesorju), med nama rečeno, Filiberti  A
krog otrplih prstov leve roke. Pogledi se mu      zaupljivo      love za jagodami, ko da pričakuje od molka in  A
in zožil ramena. Spet je smrknil, a zdaj bolj      zaupljivo,      skoraj potolaženo. Sklonila se je in odprla  A
bila tedaj toplo in skoraj hvaležno, skoraj      zaupljivo      in skoraj vda no njena dlan v njegovi dlani  A
Gestorben, je rekel Robert, stabsarzt pa je      zaupljivo      sklanjal glavo in kakor med kolegi modroval  A
ob tramvajskem vozniku. A danes je nenavadno,      zaupljivo      zgovorna, si misli.Kakor da je prišel čas, da  A
prižemala k nogam. Glas se ji je še tresel, a bolj      zaupljivo,      bolj vdano je rekla: »Potem sem bila bolna.  A
njene boke; njegove oči so jo gledale veselo in      zaupljivo      hkrati. »In če me boš porinila od sebe?« je  A
barvo ima tistile zid mošeje, kaj?« je vprašala      zaupljivo      in hkrati skromno, kakor da so tiste pastelne  A
nisem nič vedela o vsem tem,« je rekla in ga      zaupljivo      pogledala od strani. »Vem, ti nisi ničesar vedela  A
kakor odtenek razdraženosti v njem, ker je tako      zaupljivo      predlagala nadaljevanje sprehoda; bolj mu je  A
zaupljivostjo tiste male šolarke, ki je nekoč prav tako      zaupljivo      sprejemala vero v vsemogočni idol. Tedaj se  A
okoli vratu. Tisti otroški gib pa mu je s svojo      zaupljivo      vdanostjo prinesel tudi mehkobo njenega telesa  A
ozrl. »Za uslugo bi vas prosil,« je potem      zaupljivo      rekel. »Če morem, zelo rad.«   A
so zdaj krepko uklenile telo, ki ga je tako      zaupljivo      sprejemalo.Kakor da je hotel vtisniti vase oblike  A
Petru Majcnu, s pogledom pokazal na otroka in      zaupljivo      zašepetal: »Nikar ne zamerite, gospod  A
- Ali bo šlo? - je po premolku      zaupljivo      vprašala Kadetka, ki je stala za njim in ga  A
roke na ramo ter rekel prav tako skrivnostno in      zaupljivo:      - Mama je bila samo naša, zato ne bomo  A
Povej, ali boš res pobegnil čez mejo? - je      zaupljivo      vprašala in me pogledala naravnost v oči.   A
- Vročina in slab zrak, je      zaupljivo      šepnil starec, v takem so ljudje sprejemljivi  A
Četudi zdaj ni bilo v prostoru nikogar, se je      zaupljivo      sklonil k njemu. -   A
popoldanski znanec, minister grof Lorcia in ji      zaupljivo,      a vendarle precej protokolarno sporočil, da  A
Svetega Antona, mojega varuha. Lepa vasica, je      zaupljivo      šepetal, veliko romarjev, veliko dobrih, nepazljivih  A
Potem je prešel v prijateljski ton, čisto      zaupljivo,      kakor da staremu znancu razklada svoje tegobe  A
bodite otročji, gospod Muren,« se je nasmehnil      zaupljivo      adjunkt, »in ne mislite, da pijete na tuj račun  A
pijeta, kakor bi se kosala med seboj,« je dejal      zaupljivo      adjunktu Muren poln trpkega poguma. »Dobro opazujete  A
ogledovale skozi lornjete, in gospodične so se ji      zaupljivo      muzale. Ivan pa je bil hud na fante, da si upajo  A
plavolase deklice. Domišljavi gospod Mavroh je      zaupljivo      namignil z očmi in se s svojim najljubeznivejšim  A
ostal pri njem. »Prijatelj Rožekar,« je dejal      zaupljivo,      »ti poznaš vse, kar je lepega v našem mestu  A
pozornost. Kajne, da ti nisi nor? ga je      zaupljivo      vprašal Pišti. Nor? se je začudil. Bumbaš  A
morda tudi ne! je dvignil črni kazalec in se      zaupljivo      nagnil preko škripave mize.Po enih teorijah  A
vašem užitku! je potem šepnila, kot bi bilo      zaupljivo.     Ne boste se zaradi take prisklednosti zdaj hudovali  A
končno umaknil karajoči pogled in je veliko bolj      zaupljivo      zmignil: Na živce mi gre, ko vidim, da te vleče  A
po licu. Nekaj imam namreč že v pacu, mu je      zaupljivo      šepnila k ušesu.Se mi pa tudi sicer zdi, da  A
ostalo kako gnezdo ‒ kaj praviš? se je nato      zaupljivo      nagnil k meni in mi pomignil.Kaj, če bi stopil  A
skrijejo vsako gubo in vsak mozolj, je dejal      zaupljivo,      kot bi izdajal veliko skrivnost.Lahko te potem  A
sprijela. Stopil sem torej k mojstru in sem rekel      zaupljivo,      a vendarle še dovolj glasno, da me je lahko  A
kmalu, saj nam dobro gre z Babilonom, je zatrdil      zaupljivo.      Mercedes? je ponovil Gajaš in je zdaj končno  A
je bil, da se je deklici razvezal jezik in da      zaupljivo      gleda k njemu. Objel je z desnico njen obraz  A
sebi, in ko se bodo moji soplemeniki na jugu      zaupljivo      ozirali na našo stran.Pozdravi mi onstran Drine  A
ganljivo je pravzaprav tako prijateljsko in      zaupljivo      razmerje med človekom in živaljo. Pa mi je gospa  A
Bog ve, odkod ima to globoko modrost!      Zaupljivo      je uprla vame svoje verne oči, stisnila se mi  A
naproti, zročo me z velikimi svojimi očmi tako      zaupljivo,      da sem se nehote ustavil, očetovsko ji pokimal  A
obrisal si ustni z rokavom in mi potem pričel      zaupljivo      razkladati svoje težave. »Vidiš,« je rekel,  A
. / stran 20 . / Včasi je dvignila oči in      zaupljivo      pogledala v mladega, ogorelega moža, ki je,  A
in izgubljal, potem pa obiral Tončka, ki je      zaupljivo      čakal na povračilo rastočega posojila, pa je  A
Komaj čakam, da se je znebim.« Nagnil se je      zaupljivo      h gostu in mu z glasom, katerega vonj je vzbujal  A
na travo k Epafroditovim nogam in mu gledal      zaupljivo      kakor sin v lice. »Jasni moj gospod, danes sem  A
vznemirljivo vožnjo po naši ulici. Sédel sem      zaupljivo      in poln pričakovanja, saj bom kmalu doma.Torbo  A
verjel, da je na svetu tako nežno, milo, toplo,      zaupljivo      dekle ...’ »Si pozabila na najin randi?« je z  A
pogovarja s krotkimi kravami in telički, ki      zaupljivo      stezajo glave proti njima, skušajo s hrapavimi  A
»Odkod prihajaš po toliko letih?« vpraša      zaupljivo.      »Moj dom je blizu.  A
Teta zdaj nič več ni bila sama, dvoje mladih,      zaupljivo      vdanih bitij se jo je tesno oklenilo, in pod  A
objokana lica preletel droben žar utehe, kako      zaupljivo      se je oklenila prijateljeve roke. Polonica  A
Ali si kaj rekel?“ je vprašala Hana tiho in      zaupljivo.      ”Sam s seboj sem govoril, Hana!  A
in je vzdignila glavo in mu je pogledala tako      zaupljivo      v obraz, da je bil študent osupel in je za trenotek  A
naravnost s svojimi sinjimi, otroškimi očmi in se je      zaupljivo      nasmehnil. ”Jaz pa sem mu potožil vse ... tudi  A
oči, ki gledajo nanj, izdajalca, tako čisto in      zaupljivo,      kakor dvoje nebeških angelov - snov!Vdane ustnice  A
je smehljala vsa blažena, čisto po otroško,      zaupljivo      ter je gledala na Milana z očmi polnimi spoštovanja  A
nasmehnile in koščene, izmučene roke so se željno in      zaupljivo      iztegale naproti srebrnim rokam zvezd. Ni bilo  A
Nikoli ni več videl, da bi se Francka veselo in      zaupljivo      nasmehnila.Njen smeh je bil zdaj drugačen, hipen  A
. / stran 276 . / Človek govori, da bi z      zaupljivo      besedo potolažil strah srca; da bi z vero na  A
iz pljuč? Roko v roki je hodila z njim, verno      zaupljivo;      s tujcem je hodila.Roka v roki, rama ob rami  A
Njen glas se je tresel, govorila je hitro,      zaupljivo      in resno.Zmenila sva se, da jo počakam zunaj  A
prevezi, šepal sključen ob palici, vsi pa so že      zaupljivo      gledali zdravju v gorko lice in so bili dobre  A
pade z ramen; srce si oddahne, verno je in      zaupljivo;      oči, poprej motne od solz, gledajo vesele in  A
razlila po njenih licih, in oči so gledale tako      zaupljivo      in ljubeznipolno, da me je bilo sram.Tisti večer  A
njegovo pošteno srce, tako da ni ljubil s čisto in      zaupljivo      ljubeznijo nikogar več, razen tistega ovenčanega  A
videl tistih oči? Nikoli več ne bodo gledale      zaupljivo,      tudi smejale se ne bodo nikoli več.Sodnik bo  A
hodi na Dvor?« »Po kruh,« je odvrnil otrok      zaupljivo.      Duhovni se je rezko obrnil in šel; mrmral je  A
sèn.« Pa se mu je nova tolažba vnela in je      zaupljivo      pogledal na križ in je po svoje povedal:   A
spim. Nobeno noč ne spim,« se je začel sodnik      zaupljivo      izpovedovati.»Strašit me hodi.« * birbone:  A
gmajni!« In zidarček je pri tem prijazno in      zaupljivo      gledal proti rojaku, prav kakor da mu je storil  A
srcem, v cerkvi zaverovano poslušalo in na polju      zaupljivo      posnemalo. Stiska je bila baš zdaj velika.   A
je šel v cerkev, je bil pri sv. maši in je      zaupljivo      molil in Boga prosil, da bi mogel priti k ljudem  A
si ne bil Udarni Jalan vzel za ženo otročje      zaupljivo      sestro Ostrorogega, Sinjeoko Kodrola sko.Udarnemu  A
»Kaj ukazuješ, gospodar?« Jelen je      zaupljivo      pogledal stasitega mladca: »Sedaj se izkaži  A
imelo nobenega človeka, do katerega bi se bilo z      zaupljivo      ljubeznijo obrnilo; le oče ga je ljubil ko svoje  A
drugim ter obrnila se na pol h koncipientu ‒      zaupljivo      in nebrižno kakor k staremu prijatelju. Moral  A
svoji karieri!« Govorila je to tako materinsko,      zaupljivo,      kakor je le ona sama zmožna bila govoriti.In  A
služita svoj kruh. Pravila mu je vse to otročje      zaupljivo,      da ga je skoraj ganilo.Zvedel je tudi, da ima  A
oče, ali se mislite še upirati moji sreči in      zaupljivo      smem reči, tudi sreči svoje hčere, katero bom  A
udobrovoljila, zdaj so se pomenkovali z mano dosti bolj      zaupljivo      in prijazno, beseda jim je tekla skoraj tako  A
čelom. »In,« je pričel praviti tajinstveno in      zaupljivo.     »In ‒ moje misli so bolne.  A
Danes ima dopoldne službo. ‒In, je nadaljeval      zaupljivo,      tista reč ravno ni tako huda, tisto razmerje  A
stopi k njemu. »Veliko vlogo sem ti dodelil,« mu      zaupljivo      reče.»Moli, da v tej vojni zmagamo, kajti potem  A
stran 282 . / »Čuden stvor, ta tvoj strežnik,«      zaupljivo      reče prerok. »Me veseli, da je šel in se lahko  A
da naju ne bi kdo poslušal, potem pa je začel      zaupljivo,      kakor da mi odkriva policijsko skrivnost: »Te  A
nikakršne strukture.« Skloni se k meni in mi      zaupljivo      stisne roko. »Prijatelj, slišim, da nas iščeš  A
boji zate.« Reja se je sklonila čez mizo in      zaupljivo      pogledala polsestro. »Toliko sem slišala o tem  A
svoje tri otroke začutila trdno in močno in je      zaupljivo      gledala v bodočnost... Čez dve leti se  A
hči mladeniča na samem, ga vpraša sladko in      zaupljivo:      »Povej mi, kako je to, da lahko narediš vse  A
usekovati. Vsa rdeča je že, temne oči se vdano in      zaupljivo      iskrijo izza belega robca, proseče so uprte  A
se je glavica pritisnila k meni, kako mi je      zaupljivo      in vdano ležalo celo to malo bitje na rokah  A
Potem glasbo prepozna. Najprej le kot nekaj      zaupljivo      ‘češkega’, Dvořák mu je blizu, toda lirizmi  A
gramov; bila je čudovita. Z velikimi očmi je      zaupljivo      zrla v Rio.Vsem se je smehljala, podajala sta  A
referat o drami, ki jo je videlo edinole njegovo      zaupljivo      oko; kajti preden se je zastor dvignil, je heroina  B
prikolici ... Podeželani so se odzivali vljudno in      zaupljivo.     Očitno je bilo, da nimajo slabih izkušenj drug  B
tisočletja«, »na pragu novega tisočletja« tako      zaupljivo      obračamo, samo zato, da lahko kdaj pa kdaj ono  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA