zaihtelo (15)

življenja dajale narodu. Premnogo jih v solzah je	zaihtelo:	»Čeprav umrem, saj moje dete bo živelo!« Tako	A
Kadar jesenski veter šumi (kolikokrat je srce	zaihtelo)	žalost prihaja, tiha in dobra. Vida, zasenčene	A
in ko prišlo je tiho, podzavestno, srce mi	zaihtelo	polbolestno in sonca svit je žalostno sijal	A
je prijel Minko za roko. ‒Oh, bojim se, ‒ je	zaihtelo	dekle in naslonilo glavo na Štefanovo ramo.	A
Dekle si je z robcem zakrilo oči in krčevito	zaihtelo.	Že med potjo so jo žgale solze in jih je le	A
so zakrile obraz in ves život se je stresel,	zaihtelo	je pritajeno, natihoma...Malči je strmela v temo	A
poslušala pozno v jutro, kako bi zavzdihnilo,	zaihtelo	zamolklo - iz noči, Bog vedi odkod, bi prihajali	A
Gledal je proti nebu in tedaj je njegovo srce	zaihtelo	od bridkosti. Od jutranje strani in od večerne	A
zastokalo; Mateju se je zdelo, kakor da je	zaihtelo	pod oknom ... V soboto je bilo; za mizo ob	A
rasel v njegovem srcu. Zastokalo je v lini,	zaihtelo;	tiho je bil zaplal veter preko globeli in rob	A
mu je zgodilo. . / . / stran 17 . / Vse je	zaihtelo	v njem; sklonil se je globoko, skoro je pokleknil	A
Globoko je povesil glavo in v prsih mu je hripavo	zaihtelo.	Voz se je sunkoma premaknil v drugič, vse je	A
žalil koga izmed vas.“ Zašumelo je po cerkvi,	zaihtelo.	”Tako je bilo in ne bo nikoli več!	A
moglo révšče že več jokati, le zdaj pa zdaj je	zaihtelo,	s sla bim glasom ljudi klicalo, zlasti očeta	A
zakotju, kjer so bila vrtna vrata. »Oh, teta!«	zaihtelo	je dekle ter oklenilo se starke. A v tem trenutku	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani