zaduhlo (22)

bi se živelo kakorkoli. Toda meni je tukaj	zaduhlo,	mene je strah.Prestajal sem, a zdaj me grabi	A
strani? Tukaj ti je bilo življenje zoprno in	zaduhlo,	da si umirala v njem, - in kolikor bolj se ti	A
ozrl začuden krog sebe ... V kavarni je postalo	zaduhlo.	Oblaki tobakovega dima so plavali nad nami; obrazi	A
zmerom dalje po velikem lepem svetu. - Tako	zaduhlo	je tukaj; spal bi. -Legel je in ni mogel spati	A
stezi za vrtom. Na podstrešju pa se ni shladilo;	zaduhlo	je bilo kakor prej in dišalo je zmerom močneje	A
bila pot in daleč je bil že dom z vso temno in	zaduhlo	grozo...Ko je prišla, so jo pozdravili veseli	A
Obleci otroke!“ V sobi je bilo vroče in	zaduhlo.	Po tleh so ležale razmetane postelje od kota	A
slabim plačilom. V njegovi sobi je temno in	zaduhlo;	na črnih stenah se zasvetijo zdaj pa zdaj vlažne	A
trenotek. V pisarni je bilo toplo, četudi nekoliko	zaduhlo,	in na mizah so gorele svetilke. Roka mi je	A
božji. Toda odprle so se nizke duri v nizko	zaduhlo	izbo in zasmejal se ji je naproti obraz ostudne	A
neprestano in pljuval. Umazano je bilo vse, grdo,	zaduhlo.	Ali Tončka je vedela, da ni povsod na svetu tako	A
da ni povsod na svetu tako umazano, grdo in	zaduhlo.	Komaj dvajset korakov od hiše stran je bil ves	A
barve, a vsebina vedno ista in ozadje povsod	zaduhlo	in temno. Ah, v onih davno minulih, sončnih	A
platnene strehe je bilo neznosno soparno in	zaduhlo.	Dolgi, suhi natakar je stal ob vratih in gledal	A
nadaljuje, ni bilo v vsem niti kapljice sreče; samo	zaduhlo	trpljenje, od prvega trenotka pa do danes ...	A
stene, vse bo pokrito s pajčevinami. Vse bo	zaduhlo	in bo dišalo po mrtvecih - toda okostnik bo	A
temno vežo z razritim podom in kmalu potem v	zaduhlo,	nizko izbo.Na stropu se vidi trhljeno tramovje	A
cevi ter iztrkal in izpraznil na tla. »Preveč	zaduhlo	je tam v dvorani, gospod doktor, in glava me	A
Kaj ti je, Olga?« »O, nič, nič; vroče, tako	zaduhlo	je tukaj!« »Pa pojdiva ven!« reče on ter se	A
sužnosti.« Nato odvedejo stražniki Davorina v	zaduhlo	ječo. Zaliko in Almiro pa pelje poveljnik sam	A
Judita je odprla oknico. Sveži zrak je udaril v	zaduhlo	sobo.Na bližnjem obzidju so si odgovarjale nočne	A
obrabljeno poleno, da ga vrže v prokleto ”dekadenco“.	Zaduhlo	ozračje ljubljanskega filisterskega literatstva	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani