vroče (7.242)

sedel v sami kamižólici; zakaj je bilo tako	vroče!	‒ ‒ Tam sem čakal na Nežko; kar slišim njih priti	A
JANKO: Nič.	Vroče	mu je bilo. VASILKA: In potem?	A
pove, kaj misli. Kaj hodi kakor maček okrog	vroče	kaše. KARLINA Boji se, da se bo opekel.	A
pride sam! ZDRAVNIK: Skoraj se že mrači ... ali	vroče	je kakor opoldne. Iz hiše na verando	A
vzpričo vaših čarobnih oči ne čutim nič manj	vroče,	kot najboljši trubadur. ANA: Kako izvolite	A
ni nikogar na svetu, ki bi čutil z vami tako	vroče	in iskreno kakor jaz ...Nezgode, ki so zadele	A
ni dalo pričakovati ... hm ... ničesar drugega ...	Vroče	mi je, gotovo; zdi se mi, da sem veliko pil	A
med njimi! Ugasni svečo, da bo zasijalo to	vroče	sonce v srcih najinih! Duri se burno odpró	A
JACINTA: Ugasni svečo, da bo zasijalo to	vroče	sonce v srcih najinih!... TRETJI AKT	A
JACINTA: Kje si? Poljubi me, da mi bo	vroče!	Hladnó je že zunaj in pijani so; in tudi jaz	A
Resnično: - polno, razkošno teló, kipeča ustna,	vroče	očí, - ali kadar jo poljubljam in objemljem	A
BENVOLIO Lepo te prosim, pojdiva domov!	Vroče	je, Capuleti so na cesti, če se dobimo, je prepir	A
ne vidi drugega nego nedolžnost v ljubezni	vroče	poigravanju. O pridi, noč!	A
sanje, ki dajejo mrliču misliti!) in tak je	vroče	me poljubovala, da sem od mrtvih vstal in cesar	A
hvaležnih src pošilja danes ob vaši šestdesetletnici	vroče	želje k Vsegamogočnemu, da vas ohrani še mnoga	A
Dà, dà, dà ... Oprostite, da se malo poškropím;	vroče	mi je ...Odide.	A
V obeh sem ga videla, v obeh ga slišala. Te	vroče	besede ljubezni, ti vroči poljubi, ogenj teh	A
Dober dan. Danes je	vroče.	Ali ste mnogo prodali? Torbarček.	A
revni smo na sveti?« Sliši voda to ihténje	vroče,	Čuti solze váse padajoče, Têče pôtok šumno po	A
poljanah, Božični razsaja vihár, A v srcih je	vroče,	prevroče ‒ Osvéte razgréva jih žar!	A
posili mi je vedno pred očmi; zdihujoče srce	vroče	vedno k tebi hrepeni. K oknu pridi, drug ne	A
rožice prič′joče: solzé ′z ljubezni so do tebe	vroče,	iz domovinske so ljubezni lile. Skeleče misli	A
stavil se nasproti. Ne bógajo me misli, želje	vroče,	drevesam, hišam, rekam, hribam, póti do nje	A
ura je slovesa! Stojé po licah jima kaplje	vroče,	objeta sta, ko bi bila telesa en′ga, spustiti	A
JE Dovolj je, da me le pogledaš, in	vroče	me prešine, od vsega, kar sem kdaj čutila	A
je hudó -- Tvoje bledo, resno líce,	vroče	tvoje zrem solzé -- in obstanejo pušíce,	A
srca me ljubil ...“ RAZŽALOST�LO SE JE SOLNCE	VROČE	Razžalostílo se je solnce vroče, z oblaki	A
JE SOLNCE VROČE Razžalostílo se je solnce	vroče,	z oblaki lepo lice je zakrilo, na zemljo	A
Zamàn, oj zamàn, saj skriti nekdó ljubezni	vroče	ne zná, nesrečno srcé bi našlo jo na konci	A
kupíla. Da mi potoláži potolaži srce	vroče,	ker še zdaj to srce nánjo pozabiti noče	A
šepetá Ljubíja ... Ljubi me nocoj, Milena,	vroče,	kot te ljubim jaz ... Ljubica, - ostani	A
Mračen, bled strmí za njó. VSE RAZBÉLJENO,	VROČE	JE NEB� Vse razbéljeno, vroče je nebó,	A
RAZBÉLJENO, VROČE JE NEB� Vse razbéljeno,	vroče	je nebó, mirni vzduh žarèč, težák; voz	A
“ . / . / stran 56 . / In dviga in širi se	vroče	obzorje, na nebu razpaljenem sonce gorí,	A
hodila po aleji, v srcu žalost neizmerno,	vroče	solze na obrazu. ”Duša moja, glej, že vstaja	A
7 In dvíga in širi se	vroče	obzorje, na nebu razpaljenem sonce gorí,	A
živela danes, in srcé, kar je trpelo, čuti	vroče	kot nekdàj ... Mati moja je jokala, vzdihovala	A
spravo, plove jasni, tenki glas. V duhu nemirno,	vroče	spanje, v skrivnostno nočno šepetanje tak mehko	A
ti »nagrade«, do tebe vsak pošilja prošnje	vroče.	Ti nam grmiš, ti delaš dež in jasno, ti pišeš	A
veter hladán! Le pihaj, ter hladi mi čelo	vroče,	Saj serca mi, da si še bolj močan. Ne bode ti	A
Drugo je življenje tam; Le sercé nam za ljubezen	Vroče	bije, kakor vam. Glej! tako okoli pasa Mi pokladamo	A
hrepenelo Enkrat te gledati še vsáj! Spolnile so se	vroče	želje, Spet zrejo srečne te očí; Pa káj ni čisto	A
Po svetu šel sem mladolet! Ko serce mi je	vroče	bilo V ljubezni za vesoljni svet! Bolnó in trudno	A
le pada beli sneg in zabriše vse poti, da se	vroče	hrepenenje v mehkem snegu izgubi. Spet prišel	A
pojde tudi veter, tihi vetrček z ravni; če mi	vroče	bo od žarkov, vetrček me ohladi. Z mano pojde	A
pred nami kakor dlan in jaz zastokam: kok je	vroče	zuni! Po sencah vidiš, da se niža dan in most	A
topli, dišeči veter in si pritiskala k licu	vroče,	prazne dlani. Če tam v tisti hladni, domači	A
Če tako studena voda ljubi, oj, kako pa bo to	vroče	srce! SVETA ODKLETEV Sen sanja srce moje zlat	A
Donava mogočna nosi ladjo mojo, moje srce	vroče	pa ljubezen svojo. In mogočna reka nikdar ne	A
Ne spoznam mu obraza. Eno je	vroče:	žeja Pravice in Odrešitve. Eno je sveto: Preprosto	A
sanje šepetal, mehka lica ji poljubljal, svoje	vroče	srce dal. Tiha žalost utonila v mojih mladih	A
po sili mi je vedno pred očmi; zdihujoče srce	vroče	vedno k tebi hrepeni. K oknu pridi, drug ne	A
jokal, sam pojem ko ptič. Premlade ne maram, je	vroče	krvi in kar posušila bi moje kosti. Prestare	A
pajbi spati: dolga odeja, kratka noč, meni je	vroče	celo noč; veter veja, s snegom seja, me odeja	A
se v Sahari Trebuh proti soncu Okoli popka je	vroče	(kot od tvojega dotika) Ljubi me Sahara Sem	A
poženo podalpski mladi troti v kovaških iskrah	vroče	nakovalo. Mi v lačno žrelo padlo je krepelo	A
kakor Jagnjetova staja. V kovaških iskrah	vroče	nakovalo mi kuje zimo, štalco in pastirje.	A
odhitel sem po poslih. Bilo je takrat silno	vroče	poletje, dnevi zame dvakrat pasji.Profesor in	A
ohranil drevescu čim več korenik. Kmalu mu je bilo	vroče,	zakaj pri nas je sonce že pred pomladjo močno	A
je jesen tistega leta, ki je bilo nenavadno	vroče	v marsikaterem pogledu. Sedeli smo v znani	A
usodnih dogodkov. Bilo je takrat nenavadno	vroče	in soparno vreme. Prišlo je čisto drugače.	A
to mu je nemogoče. Za ušesi se popraska in	vroče	mu postane že pri sami misli.Kaj si predstavljajo	A
Seno nakladajo na voz.	Vroče	je, soparen vzduh megli pogled na hribe v daljavi	A
»Ptičku« se zasvetijo oči: »Ali ti je	vroče,	Katra?Si prinesla tudi zame?«	A
spijo, ko da je komaj proti jutru vlaga osvežila	vroče	zidove.Samo nekje iznad visokih hiš se Trst	A
ležišču, je vstala in zaprla okno, čeprav je bilo	vroče.	Ko da smrči Rudi v sobi, takó je bilo slišati	A
onemoglih še ležijo na cementu in hlipajo v	vroče	curke.Hkrati si spet mislim, da se takrat nisem	A
vsak blok samó po dva kotla kolerabe, vodene, a	vroče,	da vse žilice norijo od hrepenenja po nji in	A
In v kabini se je hitro oblačil.	Vroče	je in podobno ozkemu kupeju, ko je med karabinjerjema	A
in ves podoben školjki v moških straniščih. »	Vroče	je,« je rekel. »Moj mali,« je prisrčno šepnila	A
stopnicah. Za vsak blok po dva kotla vodene repe, a	vroče	in zaželjene od vseh celic, ki vse norijo od	A
soncem kot pod kroglo žarečega oglja, ki ga	vroče	ozračje drži, da ne more pasti, a zaradi tega	A
Potem je vstala. »	Vroče	je,« je rekla. Rahljala si je lasé, se jezno	A
»Prava reč! Saj je bilo	vroče	kakor poleti.« »Ona je imela zeleno obleko,	A
sem se v petek vrnil z gmajne, je bilo v izbi	vroče	kakor sredi poletja, čeprav so bila okna odprta	A
sem vstal in stopil k okencu. Naslonil sem	vroče	čelo na hladno mrežo in pogledal v noč.	A
zgorela ... da je moja Tilčka zgorela od same	vroče	krvi ...Hm? ...	A
zadregi začel naglo brisati potno čelo. -	Vroče	je! -je mrko zagodel starejši karabinjer in	A
Zastrmeli smo se v te zlate, blagodišeče in	vroče	čudeže, ki jih je kuhar trkljal po svojih širokih	A
pa še nikdar ni bil. Zdaj je tukaj še precej	vroče,	je rekel, ampak pozimi je mraz, burja in sneg	A
mlademu soncu, ki ji neugnano pošilja zlate in	vroče	pozdrave z modrega neba. Pod češnjo	A
in nekaj reče. Najbrž ji je povedal, da je	vroče,	ker je stegnil svoj kratki koničasti kazalec	A
se jezno odvlečejo na svisli. A tudi tam je	vroče,	zares vroče, zato se kmalu vrnejo, si pri žlebu	A
odvlečejo na svisli. A tudi tam je vroče, zares	vroče,	zato se kmalu vrnejo, si pri žlebu izprhajo	A
istrski meji kot sin srednjega vinogradnika in	vroče	Tržačanke.Toda kljub temu, da je bil spočet	A
katerega je Nataša popolnoma pozabila, in si	vroče	zaželel domov, samo domov, ven iz vsega tega	A
tam ob oknih je pogled najbolj neprijeten.	Vroče	sonce jih tali, da so se čisto oprijeli klopi	A
mednje, da se bo raztreščila kot bomba, kaj?	Vroče	sonce pritiska na množico hrbtov tam gori pri	A
oblekel moker suknjič ali srajco, zdaj pa mu	vroče	sonce izganja vodo iz obleke, telesa.Iz tekočega	A
kod, naenkrat ga spet grabi silna strast in	vroče	govori v svojo skodelico, da vsi naokrog molčijo	A
blodnja, se je zgodilo? Je sanja sredi ravne in	vroče	ulice, ko obrazi hodijo mimo čudno spačeni,	A
segale h glavi, gor, k lasem. Prijel se je za	vroče	sence, stisnil, notri je silno razbijalo, kri	A
pač, kako visoka merila si zastaviš. Je bilo	vroče?	Vročina je bila v zraku in v prsih vseh tistih	A
lavi, ki se ohlaja, gre zrak noter in ven.	Vroče	mehurčke dela. Klok klok.	A
drsenje vozičkov z umazano posodo, vzdihovanje od	vroče	tekočine v grlu, tleski praznih pladnjev na	A
pazduho, ko se živahno oziraš okrog sebe, ko nekaj	vroče	pripoveduješ, ko gestikuliraš, da torba od silne	A
in vroča prikazen slovenskega partizana sredi	vroče	ulice vročega dne potegne Pavla Vatovica za	A
Tekoči zrak.	Vroče	ustne v rezkih, plamenastih curkih puhajo nikotinsko	A
hladnost po vsem obrazu, oster hladen oklep okrog	vroče	glave, razbijajočih senc, rezna ostrina čiste	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani