vprašam (3.303)

smela na glas zakričati. Rotim te, nebo, in	vprašam:	Ali smem?Ve, sence mojih staršev, prikažite	A
mi povedati ne more, kdo je, kaj je. Očeta	vprašam.	Njemu se zaupam.	A
dostojanstva ne, kraljica. BARBARA Le to jo	vprašam:	Veronika, poznaš to častitljivo glavo? VERONIKA	A
Meni se je to čudno zdelo.	Vprašam,	gledam, iščem, vidim za vrati interfat ali nekaj	A
GOSPA Kdo bo neki notri? BARON Ravno to jaz	vprašam.	GOSPA Da, da ‒ Nežka bo, Nežka.	A
dejati, tak glej ti gor, žena! Še enkrat te	vprašam,	al hočeš vrata odpreti? GOSPA Ljubi moj mož	A
Govorjenje ni bilo o nevarnosti; ampak jaz le	vprašam,	kaj te je prisililo, da si skoz okno skočil	A
zdaj si me plačala. Ampak čakaj, zdaj jaz tebe	vprašam,	zakaj ti Anžè ne dopade? MICKA Zato, ker mi	A
Takšen čas je. IRMA: Včasih se	vprašam,	ali moram res jaz delati s temi ljudmi? DEDAL	A
DEDAL: Kajpada. Kaj bomo torej storili, vas	vprašam,	da našega izuma ne bodo uporabljali v novem	A
življenje kot črna živina, podnevi in ponoči, ne	vprašam	za uro, zato me danes lahko vsak pofukani smrkavec	A
Skočim pokonci in pokličem frizerko. Kaj je to?	vprašam.	Ona pa reče: miška.	A
Mi njega, on nas. Kaj pa delaš tam gori, ga	vprašam.	Nič ne odgovori.	A
Nič ne odgovori. A se greješ? ga	vprašam.	On pa nič.	A
namreč reklo, ja. ANASTAZIJA: Oprostite, da tako	vprašam:	kam pa hodite, recimo, na malo potrebo? HONZA	A
naj človek sam pogovarja z Bogom. Jaz pa te	vprašam,	ubogi grešnik: kdo pa si, da se lahko pogovarjaš	A
Zakaj? Zakaj, vas	vprašam?	Zato, ker so vzgojeni v tujem duhu, ker ne živijo	A
ki jo je treba izruvati iz vrta. Jaz jih ne	vprašam:	v katerem jeziku svoje smešne maše vodijo?	A
Takšna je sodba. TRUBAR: Kaj je storil,	vprašam.	VALPET: (pobere meč) Meč smo mu vzeli.	A
Je to zdrava noga? Odgovori, če te	vprašam.	KLARA: Meni se zdi zdrava, pa kaj?	A
slike) nasilje. Kdo je vse to povzročil, se	vprašam.	DOKTOR: Umestno vprašanje.	A
dvigne roke, kakor da bo dirigiral): Še to	vprašam:	Je kdo, ki ne bo plesal?(Pozorno gleda plesne	A
iz kante, bo ugovarjal. Kdo pa bo dežural,	vprašam,	kdo na tem sfukanem svetu pa bo še sploh kdaj	A
postavili, tovarišica. Dovolite, da tudi jaz nekaj	vprašam:	Ste vi morda gospa Godotova? FELICITA: Gospa	A
Meni absolutno nihče ne bo predpisoval, kaj naj	vprašam.	Absolutno nihče.	A
jo začudeno gledata. FELICITA: Je jasno,	vprašam.	Franc se odkašlja, da bi odgovoril.	A
nočete razumeti. Saj ne pravim, da imam denar;	vprašam	vas le, če bi ga vi hranili, ako bi vam ga izročil	A
KOREN To vas nič ne briga.	Vprašam	vas, če bi ga hoteli vi prevzeti in mi ga vrniti	A
MARTIN sede na rob vodnjaka: Ali si huda, če	vprašam	za Lenčko? TONA Nič. MARTIN Pa si. TONA	A
mislil. MARTIN resno: Lenčka, zares te	vprašam:	ali bi šla k nam? LENČKA Jaz sem še vse premlada	A
zaslužil? Glasneje: Ali sem to zaslužil, te	vprašam?	LENČKA Oče, saj ni bilo nič.	A
imaš kje začeti. LENČKA Dobro, pa še jaz	vprašam,	kaj pa si imel s svojo nekdanjo nocoj v mraku	A
hud name? In saj vse je le to, da te udano	vprašam:	zakaj si hud name, kaj sem ti storila? VEHOVEC	A
vodil mladino, pa jo pohujšuje. - In zdaj vas	vprašam	- nadučitelj, Komar in Minka se s sklonijo	A
nikoder, ne njé in ne kosila. Pa se vrne, pa jo	vprašam	- kaj si je izmislila, babnica taka? Kjer si	A
usta, če se je pokrižal, preden je ugriznil; ne	vprašam	ga za grehe, ne gonim ga v cerkev.Ali eno je	A
mišljenje, vera in kolikor je še teh besed - ne	vprašam	vas zanje.Kajti ena beseda je, ki je živa in	A
napraviva! ŽUPAN ves zgrožen: Človek - ne	vprašam	te, kdo da si, ne vprašam te, odkod da si prišel	A
zgrožen: Človek - ne vprašam te, kdo da si, ne	vprašam	te, odkod da si prišel - sam zlodej te je pač	A
sajast, ga dimnikar ne bo umival! DACAR: Jaz pa	vprašam:	v kakšnem oziru sajast?Vprašam, zato da razodenem	A
DACAR: Jaz pa vprašam: v kakšnem oziru sajast?	Vprašam,	zato da razodenem, kar zakrivate z veliko plahto	A
v roki DEBELI ČLOVEK: V imenu postave	vprašam,	če se ne skriva tod Krištof Kobar, tat, umetnik	A
molčé okameneli. DEBELI ČLOVEK: Kdo izmed vas,	vprašam,	je Krištof Kobar, tat, umetnik, kontrabandar	A
KADIVEC hitro iz obednice: Matilda!	Vprašam	te pri živem Bogu ... zdi se mi, da se tod okoli	A
MENIH In zakaj te neče? TUGOMER To baš tebe	vprašam,	meniše!To mi povedi ali pa mi povedi, da li	A
PRIZOR Prejšnja, Zorislava NEKLON Zorislavo	vprašam,	če ne poveš sama. ZORISLAVA Kaj hočeš vedeti	A
cesarskih postavah? Kdaj si stradala, kdaj	vprašam?	Zato je pijanec dober, da te redi, kaj?	A
Zakaj ste jih pustili?! Zakaj,	vprašam?	!(Divja po sobi, dotakne se zdaj ene zdaj druge	A
Hm, meni je jako žal! odkodi naj jemljem, te	vprašam,	odkodi?«...	A
pogled mu čez domače sega gore: Kam ták naj ide?	vprašam	vas, gospôda! Dve stranki ímate sedaj v Ljubljani	A
Kar naj sopiha, na vsa pljuča laja! Se	vprašam:	mu najamem menedžerja, pa se lahko šopiril bo	A
ijateljstvom ne. Za njimi grem kot ovca za ovnom, ne	vprašam,	koliko nas gre, kam gremo, zakaj gremo moram	A
za góro utone, skrije se za temni gaj; svetle	vprašam	milijone: vrne li se še kedaj? A molčé zvezdice	A
pa se za oblakom mojim skrivajo očém; gledam,	vprašam	jih in čakam, al odgovora ne zvem. V ljubem	A
vetru se obrača. Jaz tak živim le tjavendan, ne	vprašam,	kaj me čaka; ti si želiš pokojen stan in skrbnega	A
globlje: črni razkol, stavba, razbita v osnutku;	vprašam	se: bom li krepak dovolj, ko zavem se v bolestnem	A
luna in žari se nad glavo. Jaz jo gledam in jo	vprašam,	kaj mi za povedat′ ′ma, al′ ona se za oblake	A
ptički pod nebom veselo pojo. Ptički, jaz	vprašam	vas, al′ bo že kmal′ pomlad, al′ bo že skoraj	A
cvetja ni in nagelj, nagelj se suši. Pa druge	vprašam,	k′ me skrbi, zakaj več petja, cvetja ni. Pa	A
kje moja ljub′ca spi. Oj, mam′ca, kaj vas	vprašam,	odkod ste vi doma? »Tam gori nad Ljubljano,	A
Ljubljano, tri ur′ce je hoda.« Oj, mam′ca, kaj vas	vprašam,	kje vaša hči leži? »Ti smrkav′c, kaj boš vprašal	A
ptički pod nebom veselo pojo. »Ptički, jaz	vprašam	vas. al′ bo kaj skor′ pomlad, al′ bo kaj skor	A
»Ne vem prav, dragi, kaj hočete od mene?« »	Vprašam	vas kakor mož moža, ali je tisto, kar imenujete	A
»Bo treba doto šteti?« »Odkod - vas	vprašam?	V sedanjih časih!	A
od mene, svojega tolmača, ni pričakoval, naj	vprašam,	če jih kaj boli.Težave so nastajale samó takrat	A
Kmet se je glasno odkrehnil. »Ne zamerite, če	vprašam,	« se je popraskal. »Kaj boste pa pisali?«	A
je ostro odbila Temnikarica. - In da te zdaj	vprašam:	Ali si že pomislil, kako boš ti končal? -	A
in boječe vprašal: »Ne zamerite, če še nekaj	vprašam.	Ali bi vi pisali o Temnikarju, če se ne bi spopadel	A
izvila iz popka. »Izvolite dinar ali cigareto?«	vprašam.	»Dinar in cigareto,« pravi.	A
Pa še kako se varaš! ...	Vprašam	te:Kdo pa daje državi denar, a?	A
Jaz pa mirno stojim in čakam, a ker ni besede,	vprašam:	‚No, ali bo že kaj?	A
šema!« je ves iz sebe zakričal pijani kmet. »	Vprašam	te, če se je poštar jokal?« »A poštar	A
Stisne me v grlu in kolena se mi zašibijo.	Vprašam	se, kako bom ušel smrti in kako bom splezal	A
roko, toda klopotca ne dosežem. Začudeno se	vprašam,	kako sem ga neki privezal, če ga zdaj ne morem	A
je torej s topoli, da boš vedel! ... In zdaj te	vprašam,	ali je kaj čudno, če je zavrelo tudi v meni	A
- Kdaj? -	vprašam	ter se še isti hip začudim svojemu miru.	A
- Kdo sem? - se naposled	vprašam.	- Ta, ki stoji pred zrcalom, ali tisti v zrcalu	A
Ali je moje srce res tako okamenelo? - se	vprašam.	- Ne, ni! -	A
Stisne me v grlu in kolena se mi zašibijo.	Vprašam	se, kako bom prišel mimo smrti, in kako bom	A
roko, toda klopotca ne dosežem. Začudeno se	vprašam,	kako sem ga neki privezal, če ga zdaj ne morem	A
Nihče ga ni nikdar omenil, in še danes se včasih	vprašam,	zakaj ga ni nihče omenil.Morda ga niso videli	A
strupar, je rekel komit in vstal. Še enkrat te	vprašam,	ali se kaj pripravlja, ali ti je kdo kaj namignil	A
Nene, je vneto odkimaval krčmar, jaz nič ne	vprašam,	jaz se ne mešam, kdor se meša, jo zmeraj slabo	A
je rekel rezko knezoškof, kolikokrat še naj	vprašam:	kaj imamo danes? -	A
reče hlapec... nič mi ni, reče Poljanec, samo	vprašam,	kje pa je moja žena?To je od vsega hudega, reče	A
z nizkih oblakov v gornjem toku dotika reke.	Vprašam,	kaj je v stolpu pivovarne, Fastl reče, da nič	A
- Kaj si stala zunaj,	vprašam.	Odgovora pa nič.	A
spet obrnil k profesorju. Ali vas lahko nekaj	vprašam,	je rekel in tudi že vprašal: Kje ste bili, medtem	A
- Nič ne glej, je rekel Kadrovski. -	Vprašam	te, kdo ti je naročil zbiranje informacij, zalezovanje	A
posameznika v paralelni zgodovini človeštva, toda	vprašam:	koga med njimi pa bi spoznali že skozi okno	A
je rekla. Zakaj so pa potem knjižnice, te	vprašam,	zakaj ne greš v knjižnico in tam prebiraš »misli	A
Jezik za zobmi!« kriči oni. »Govori, kar te	vprašam.	Ali si videl katerega v obraz?«	A
imeti tak grešnik kaj božjega blagoslova, to jaz	vprašam,	« čivka ena ženica. »No, in zdaj sem šel pod	A
»saj tudi tebe niso same kosti. Ampak to te	vprašam,	čemu naj bi se jaz trudil, ko nimam nič otrok	A
»Prav preprosto.	Vprašam	se: zakaj lažejo učenci? Odgovor: zato, ker	A
vidim, da je od vseh svojih sestrà razločna.	Vprašam	gospodinjo, kdo je tukaj sedel.Pove mi, da so	A
/ stran 23 . / sposodim si še tebe spet ne	vprašam	te kako čez svet ne vprašam te od kod in kam	A
še tebe spet ne vprašam te kako čez svet ne	vprašam	te od kod in kam a vendar te nazaj ne dam povabi	A
Célo te nanj nabijem! Potem te pa	vprašam:	kaj so zdaj žlajfarji, a!?Zakaj ti zdaj niti	A
to, vendar nič takega, da je vredno opomina.	Vprašam	je, ali znajo v njenem kraju ljudje še kaj narodnih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani