voda (20.730)

JOŠT Ne slišiš? Zapljuskala je	voda.	Zdaj je čas.	A
‒ HERIČ Človek je vreden več kot	voda,	zrak in solnce.Ne bom ubijal.	A
dekle! Zdaj spet ne vem, če sem krop al sem	voda.	Ko bi me oba za norca imela!	A
premajhnem bazenu, takoj ko se obrnem, pljusne	voda	čez rob. To je volja, to je moč.	A
življenja smo zapravili za prazne marnje. MILKA:	Voda	je že vroča. KLEMENT: Čaka me delo.	A
vi norci . . . vse naenkrat, pamet in norost,	voda	in kri, sovraštvo in ljubezen ... LJUBICA	A
moje pijače, ki je ni bolj pravične. SIRK	Voda	je zmerom pravična.Izpije polovico in postavi	A
rekel, kaj bi rad ... (Šegavo:) On je tiha	voda,	ki globoko dere, Tereza ...Samo kadi in molči	A
in hodimo gledat, ali še ne bo kmalu odtekla	voda,	oziramo se za soncem, ki naj brž pride, da nam	A
ONA: Odmikam se v najsvetleje svetlem morju,	voda	se biserno preliva pod prsti, glavo lahko spustim	A
vstajanje s kavča, stikalo, odpiranje vrat,	voda	v kopalnici; tihi koraki, kot da jih zanaša	A
noč in poslušali, ko nam je pravila tihe bajke	voda	v samovarju.Vse smo razumeli, starodavne lepe	A
Pridi, moj kelih! - A kaj, če je ta	voda	brez učinka in bi me poročili siloma?Ne!	A
bi bili ljudje malo bolj vznemirjeni. Mirna	voda	smrdi.- Po kratkem odmoru, nenadno.	A
Kakor da bi kamen vrgel v vodo. Potopi se,	voda	pa gre naprej... Amerikanec.Ha, ha, take besede	A
Pak na brvi zaihtí, zajóka: »Pôtok bistri,	voda	žuboreča, Ból neznana tebi je skeleča. Kako	A
razodéti, Čemu pač mi revni smo na sveti?« Sliši	voda	to ihténje vroče, Čuti solze váse padajoče,	A
‒ »	Voda	tá-le bistra je Savínja réka, Jedno úro dalje	A
zêmlje vrelec, pári in kadí se, Ko iz kôtla	voda	ven kipí, valí se; Vedno lepše têče in iz tâl	A
‒ Predno mine dníj ti trikrat sedem,	Voda	bode Sávina rudeča! Vso prečaral reko bodem	A
čašo svojo. Proti solncu čaše vsi držíjo: »	Voda	v čašah je zarés rudeča!« Zájmejo iz Save vode	A
vode drugič, Proti solncu čaše vsi držíjo: »	Voda	v čašah je zarés rudeča!« Zájmejo iz Save vode	A
vode tretjič, Proti solncu čaše vsi držíjo: »	Voda	v čašah je zarés rudeča!«‒	A
83 Pri stricu 86 Sen 89 Pomenek 92 Ogenj in	voda	93 Naprej ali nazaj? 94 Nezbrane pesmi 105	A
za žive ves živi. Saj sam ni tega kriv, ni	voda	naša kri. Hvalimo le Boga, ko nam zakrije svet	A
daljnih se prizibljejo bregov, in zopet jih zagrne	voda	lena. Umrje kakor v gluhem lesu jeka, za sabo	A
mislim jaz. . / . / stran 93 . / Ogenj in	voda	Kaj hočeš, Katinka, da zate storim, predražestna	A
detece nebore sanja, tukaj v krajih osamelih	voda	ziblje čoln brezdanja. In drevo se nad valove	A
tičov hrib; čebel več kraj narbolji, več nima	voda	rib, ko misel jaz, ki spejo v ljubéznjenih sanjáh	A
ušesa; junak premišlja, kak bolj spodej lena	voda	razgraja, kak bregove stresa, in kak pred njo	A
zmotnjavi, dokler te posveti krst, se zamúdi,	voda	je blizo, in duhovni tudi.” Molče v to prošnjo	A
tišine v temi, slepim v drgetanju	voda	pred očmi - nad plimo noči bodo vsi	A
poti so težke. Mlin ne gre več zaporedom,	voda	čezenj manj šumi, potok skriva se pod ledom	A
jezeru sta plavala, s perutmi sta vztrepavala, in	voda	je šumela, kot z bori temnega gozda skrivaj	A
ognjišče! Ni svetlo še zimsko sonce, v koritu	voda	spet šumlja, drugič k bistremu studencu devica	A
poti so težke. Mlin ne gre več zaporedom,	voda	čezenj manj šumi, potok skriva se pod ledom	A
veže, ki vse višja v veri videnja z violami	voda	po velih venah vene, ko skoz coklov lehnjak	A
podrhtevanjem samoskrunitev - jeki reke, mlaj napoči,	voda	lepe kodre nosi . . . vsi upi pa nabrekli	A
Rožnate kite se pletejo v celine. Svet je spet	voda,	ki teče v večnost. VIVISE(LE)KCIJA Bit na	A
stran 46 . / Znotraj toliko jeze, zunaj hladna	voda,	ki odteka. V dušah zadušljivi plini, odzunaj	A
Spomini.	Voda	v zraku je sestra teme. Na fronti Vsi obrazi	A
Skoznje teče Soča. Pol	voda,	pol pesek ... Imamo skupni vdih: ob jutrih ležemo	A
Dve koži na zemljini koži. Pesek in sonce,	voda	in poljub. Zajamem te s srcem.	A
spet na začetku. . / . / stran 38 . / Čudeži	Voda	odteka, del slike ostaja ‒ čarovnija reke.	A
sva se ... Biti zvest trenutku, četudi je tista	voda	danes Soča. Biti brezvetrje, razvlečen zvok	A
razodeva: Skalni drobir je občutljiva esenca,	voda	je blažen šum angelov in dobički so razliti	A
Pesek se zažira v les.	Voda	liže gladko truplo ‒ žar živih ostankov. Leteča	A
brez ploda; privrela z njim na mlin mi spet je	voda	ter zavrtila kamene nemarne. Lepó sem pesem	A
izgubilo. . / . / stran 23 . / Koblenz Rena	voda,	lepa voda! Zapeljivo se smehljaj Tujcu se, ki	A
. / stran 23 . / Koblenz Rena voda, lepa	voda!	Zapeljivo se smehljaj Tujcu se, ki ga osoda	A
Da mi serce dalje spi. Katera	voda,	Rena voda! Tebi je zmed vsih enaka, Kar se v	A
Da mi serce dalje spi. Katera voda, Rena	voda!	Tebi je zmed vsih enaka, Kar se v morje jih	A
Kaj mi sólza v óko sili, Ko te gledam, lepa	voda?	Oh! spominjam se naroda, Ki se tu še bolj mi	A
vsa vtopljena, Ko ves svet se veseli! Bistra	voda	med gorami V lahki ladji nosi nas; Smeje se	A
Čuj! eno bije čez polnoči, Strašnó na uhó mi	voda	šumi.” ‒„Končana je tukaj najina pot, Poklekni	A
verujte! V jeseni tej ni hrepenenje kalna	voda,	kot divji, hrzajoči konj prihaja k nam svoboda	A
prepeva na tisoče ptic. Meni šumljajo studenci	voda,	pesmi mi dajejo bistri potoki; bratci so moji	A
odkritje, da razumem slednje bitje: ribice v	voda	globini, rosne trate v mesečini in narava z	A
Bloki Malgajeve.	Voda	jih je zalila do prvega nadstropja.Previsoko	A
Leto 90. Teta je govorila: kot trop ovac se	voda	je valila... Mi gimnazijci smo imeli prosto, pomislim	A
in zelje ajdo je slana pobrala, otavo narasla	voda	zmendrala. Streha nam pušča.	A
kot zraste vrednost peščene struge, kadar jo	voda	napolni. Ženska Položi mi roko na trebuh	A
Soba je zasijala.	Voda	na sliki je zažarela in popek v vazi se je razcvetel	A
\ .. stran 49 . \/ Nesmisel Drhtim kot	voda	za jezom, bilke pred nevihto, živad pred klavnico	A
‒ Če tako studena	voda	ljubi, oj, kako pa bo to vroče srce! SVETA	A
mračnó, temnó nebo, in krog in krog brezdanja	voda,	a rešnega nikjeri proda ‒ strašnó, strašnó!	A
proda ‒ strašnó, strašnó! Kdaj ta brezbrežna	voda	splahne? Kdaj srd neba se upokoji?	A
O ne! Dih božji toplo dahne in	voda	gine, pada, sahne, kakor pred soncem sneg kopni	A
sneg, drevesa obleče, pokrije naj breg! Naj	voda	zastane, se skrije pod led, naj pota mi znane	A
bojim; le malo sprehodit sem tod se prišla, kjer	voda	šumeče, kjer veter pihlja.« »Oj mlinar′ca mlada	A
leže?« »Po ozki stezici sprehajat se šla, kjer	voda	šumeče, kjer veter pihlja; čez kamen sem padla	A
valov na ušesa mu bije, ob skali na bregu se	voda	pení. Al strah, al te groza ni, revni vojak	A
izbrane od preroka vsevednega. V vrču se nabira	voda,	jezera valove. V grudi zemlje so vse njive,	A
mislim, ki si odšla kot bel labod preko rdečih	voda.	Zanikovalci Črn dežnik.	A
poet, joj, rešite me, jaz nisem bankir! Mrzla	voda	pljuska po ladji. Rešitelj je kapitan, on je	A
nebu; klonil je svobodoljubni duh, kot kri pada	voda	v žlebu. Zrak je prozoren, tako gleda mrlič	A
Iz tihe praznote rase Nič.	Voda	se v žlebu odteka. Večerni hlad Večerni hlad	A
pa je ptiček sedel, takole je deklici pel: Če	voda	v potoku skali se kedaj, gotovo izbira si drugo	A
lo tak′ dolgo nocoj?« Tri ure hoda je sama	voda,	zaradi vode nisem mogel do te! Moj fantič je	A
sem pa mlinarjev sin. Ko mlinček ropoče in	voda	šumlja, srce mi veselo igra, igra. Če mlinček	A
smrtna bridkost. . / . / stran 351 . / Soča	voda	je šumela Soča voda je šumela, mesec je na	A
/ stran 351 . / Soča voda je šumela Soča	voda	je šumela, mesec je na nebu s′jal. Ti pri oknu	A
ne pozna?« »Jaz sem pa tam doma, kjer teče	voda	od jezera.« »Kadar se jaz oženil bom, na svatbo	A
Kje je tisti hrib?	Voda	gaje vzeva. Kje je tista voda?	A
Voda gaje vzeva. Kje je tista	voda?	Golobčki so jo popili.	A
sebere, cipele razdere. Blato mu je do kolenca,	voda	mu je do ramenca. Dajte mu, dajte, kaj mu premorete	A
si kot Laachersko jezero Po vulkanski vročini	voda	Sumljivo mirna zaprta da se je človek boji	A
postanem čoln da postanem veslo da je lahko on	voda	Nesramno preprosta Vlomila bom vate Da pobesne	A
mestnem vogalu . / . / stran 91 . / Danes je	voda	nežna Preveč bi ji zavela strugo in se odžejala	A
skrbi. Zajemaj, le zajemaj, dokler se v meni	voda	še bistri, ko moj izvir presahne, te tvoja žeja	A
. / KOMPENZACIJA Kot hrana za drevje je	voda	in prst, si zame samota mi hrana za brst. Kot	A
scedi. . / . / stran 16 . / VALOVI IN KAPLJE	Voda	je pritekala in odtekala. Pritekala je v valovih	A
blagri krmi in napha, Je v njem devet gora, devet	voda.	Je v njem devet gora, devet voda.	A
/ stran 89 . / Je v njem devet gora, devet	voda.	Je jelenfant pohlep in bolna slast.	A
začuti vse okuse. Pusti, da te oblije moja	voda,	da se zimzeleno postaviš na začetek, da objameš	A
dnevi v najrazličnejših oblačilih iz dreves,	voda,	kamnitih modrecev in najinih srečanj, blagih	A
kjer je v kotliču nad ognjem leno žuborela	voda;	pristavljen je bil tudi velik pokrit lonec.	A
prinesite čašo vode in žlico!« Kmalu je bila	voda	pri rokah.V vodo sem vlil za žličko zdravila	A
predniki, je bilo namreč naravno zaščiteno. Gozd,	voda	in močvirja so bile v preteklosti težko prehodne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani