nova beseda iz Slovenije
Ubogajo. Simon | vljudno | pokima.Potem stoji in vprašujoče gleda okrog | A |
Nekateri zaploskajo. EMERIK: | Vljudno | prosim, gospod doktor . . . jaz nisem . . . | A |
odtrga kos kruha. Skloni se k Dobermanu in | vljudno | vpraša. VOLODJA: Smem? (pomoči kruh v njegovo | A |
roko rezino salame, jo nese čez prostor in jo | vljudno | ponudi Jožefu. Jožef se nalahno prikloni, vzame | A |
Izpije svojega, ponudi Jožefu drugega. JOŽEF | vljudno | odkloni.Hvala. | A |
Gre proti oknu. FRANC: | Vljudno | vas prosim, da ne odpirate okna. FELICITA | A |
NADUČITELJ: Domislite se, gospodična, da ni | vljudno, | izvračati besede svojega bližnjega, da pa je | A |
Gospod Ruda, župan je doli. Vzprejmite ga | vljudno, | prosim vas.Bližje, zaupno in smehljaje: To | A |
je bila vsa kupčija prenagljena in da naj se | vljudno | poslovi ter gre. RUDA: Čemu to? | A |
Ko sem vse pripravil, sem gospoda sodnika | vljudno | pozval, naj se umakne v čakalnico, češ da opraviva | A |
imamo samo eno osebo v radiotelegrafski službi, | vljudno | prosimo, da nam odgovorite nocoj ob deveti uri | A |
»Nu ja,« je rekla in razprostrla roke ter | vljudno | sklonila glavo, »vso srečo želim svoji sestrični | A |
mil domov, do malega tržiča in se hladno in | vljudno | hkrati poslovil.»Prav lepo mi pozdravi mamo | A |
mlad. »Kam greste s tisto ptičnico?« ga je | vljudno | vprašala. Martin se je zlecnil, poskočil | A |
v svetlem suknjiču se v nekoga zaleti in se | vljudno | opravičuje. Skandiranje na ulici je razpršeno | A |
zatočišču, ki ga je našel v svobodni deželi, so mu | vljudno | prikimavali, in vedel je, da nikogar več ne | A |
mu je potisnil v žep letak, ki ga je predtem | vljudno | odklonil.O svojem odnosu do svobode ni govoril | A |
gostoljubje do ogrskih romarjev. Mestni sodnik je | vljudno | vprašal, od kod je gospod doma.S Ptuja, je rekel | A |
niso bili prav dobre volje, ni se jim zdelo | vljudno | do gostiteljev, da se krohotajo, kadar hoče | A |
brata iz konvikta je jezdil po dolini Rena. | Vljudno | sta jo prosila za razgovor, vrh želodca ji je | A |
glas, ki ga ni takoj prepoznal. Tega nimamo, je | vljudno | odgovarjal knjigarnar, mi smo antikvariat. | A |
Nikoli ga ne vržejo ven. Vedno ga previdno in | vljudno | odstranijo.Jezus ima številne privilegije. | A |
prikazni tekali sem ter tja in se na vse strani | vljudno | smehljali; spominja se prekrasne, prenežne božajoče | A |
ga kot s kleščami za komolec, ko se je skušal | vljudno | izmakniti, in vlekel sem ga za seboj po hotelskih | A |
in naravnost sem udaril s svojim vprašanjem. | Vljudno, | toda skrajnje hladno so me obravnavali.Nobenega | A |
Ali greste z menoj, prosim, je rekel potem | vljudno | in Kostrin je vedel, da bo svoje moral storiti | A |
metrov pred domačo hišo zaustavila dva moška. | Vljudno | sta ga zaprosila, če gre z njima.Kostrinu sprva | A |
Nas boste, prosim, zapeljali v Novo mesto,« je | vljudno | vprašal prepotenega debeluščka, ki je le za | A |
letino je hvalil in mater pit klical, zraven pa | vljudno | vprašal, koliko je že stara.Potem je povedal | A |
je prigovarjal Ivan sam sebi, snel klobuk in | vljudno | pozdravil. Hrust se je zavzel in odzdravil kakor | A |
zapisal kak podoben stavek, vendar je molčal in se | vljudno | nasmehnil.Ravno tako vljudno sta se nasmehnila | A |
molčal in se vljudno nasmehnil. Ravno tako | vljudno | sta se nasmehnila, ko je prišla krompirjeva | A |
predvsem zvestobe in poštenja, in obžaloval | vljudno | in obzirno, da ne govori slovensko. »Prosim | A |
Štajerke seveda, ki je znala vendar tudi tako | vljudno | zavrniti vsakega, kdor se je vedel predomače | A |
je dejal zdravnik Hajdinger. »Menite?« ga | vljudno | vpraša Lenart.»In kaj je danes izpovedal ujeti | A |
kolcu in če je še poleg pomislila na njegovo | vljudno | vedenje in na njegov prijazni govor, morala | A |
Njegov glas ji je sicer segal v srce, njegovo | vljudno | vedenje ji je prijalo ‒ ali bil ji je preresen | A |
In dalje, kakor samosvestno in odločno ‒ dasi | vljudno | ‒ odklanja komarjevo grajo: »Ne uči ti mene | A |
Harmonike so utihnile. Plesalca sta obstala in se | vljudno | priklonila družbi.Bila sta razgreta in s čela | A |
naslovljen name. Vsebina je bila naslednja: | Vljudno | vas prosimo, da se danes ob 21. uri zglasite | A |
plačaš eno pijačo? S čim le? sem zategnil in jo | vljudno | odrinil. 45. | A |
prešine že ne ve kolikič, ko ji hiti naproti. | Vljudno | jo pozdravi, obe njeni roki zaobjame in pritisne | A |
častitljive vnanjosti se je napol pridvignil ter mu | vljudno | podal roko.Vilar mu je moral ponoviti svoje | A |
edini gospodar pod Konj-planino in na njej. | Vljudno | je segel v roke na vse strani. »Precej nas morate | A |
odsrkava gosto črnino, z dlanjo si briše brk in | vljudno | ter grozno obenem se mu bliska izpod nasršenih | A |
hotel ničesar vedeti. Pozdravljal jo je včasih | vljudno, | včasih zadosti hladno in površno; vedel se je | A |
pisanje, katerega skraja niste mogli razluščiti?« | Vljudno | je vprl svetle oči name, kakor bi mi čestital | A |
Tako so mi pravili. Jaz pa sem hitel, da se | vljudno | in jadrno poslovim. Zbal sem se. | A |
kolenih je držal obsežen karton in je čutil | vljudno | potrebo, da mi razodene, da je v kartonu grozdje | A |
Pokazal sem uro, pokazal jamstveni list in | vljudno, | toda resno opozoril gospoda na nepregledne posledice | A |
domovini. Toda moj junak, dični mladenič, z | vljudno | besedo rogovileža posvari.Z izpodbudnimi prilikami | A |
svojim prepozornim prijateljem in znancem s tem | vljudno | na znanje, da mi ni p. n. vlada dosedaj izplačala | A |
« Nisem vedel drugega reči, nego da sem se | vljudno | zahvalil in poslovil, in mi ni bilo ljubo, da | A |
zapisalo zaradi zgleda in izpodbude. Prosim | vljudno, | če bi mogel o teh rečeh in razmerah dobiti pojasnila | A |
je spet lotil likala, se prijazno smehljal, | vljudno | pokašljeval in ni od same skromnosti nikdar | A |
preveč je vroče.« »Močen glas imate,« ga je | vljudno | pohvalila tujka, »sploh ... bariton ...« | A |
pa v prilog zdravju. Odgovoril sem nič manj | vljudno, | da uvidevam svojo črno nehvaležnost in da se | A |
položim dokaj slavni intendanci na domorodno srce | vljudno, | a hkrati nujno prošnjo oziroma poziv, naj se | A |
da se nam obeta posebno odlično presenečenje. | Vljudno | smo sprejeli prijazno obljubo. Prišel je še | A |
Dobro! | Vljudno | sem torej društvu odpisal, da si bom štel v | A |
prejemši nemški sodni dopis? Vrnil sem ga sodišču z | vljudno, | pa odločno prošnjo, naj nam dopisuje slovenski | A |
rositi svoj blagor na ‒ krčmarje. Župan je, | vljudno | nagibaje glavo z leve na desno in z desne na | A |
Ako dovolite, velecenjeni gospod doktor,« je | vljudno | poizvedoval župan, »zaradi uradov, ako pridejo | A |
mu pa vidijo kar okoli vogala! Misliš, da ti | vljudno | gleda v obraz, v resnici pa spak študira tvoje | A |
in jih kaj zadene, je Vlado takoj pokonci, se | vljudno | opraviči »pardon!«, obriše, kar je obrisati | A |
sestra je, ali kar je res, je res!« »Ja!« je | vljudno | pritrdila Nanča in videla, da ležé poleg ognjišča | A |
gostov. Ujel je smisel tega predloga in hitel, da | vljudno | smehljaje postavi na mizo tri litre vina različnih | A |
je ponudila sladkarij, pa jih je odklonil z | vljudno | utemeljitvijo: »Sitna bodi, kavka!Take reči | A |
sedela gospodinja, ki se je, ko je prišel Jeraj, | vljudno | umaknila iz sobe tik pred duri. »No, kako se | A |
ju je pozdravil. »Ste vi gospod Kocmur?« je | vljudno | vprašal starejši.»Napravite se, da greste z | A |
kazal palico, da se je Nanči kar ublažilo lice. | Vljudno | je pritrdila: »Ja! saj nisem nič rekla,« in | A |
« »Ja!« je | vljudno | pritrdila Nanča, še preden je končal gospod | A |
občinstva ‒ občinstvu, daš prijazno besedo, | vljudno | ga povabiš, pa je cirkus poln.Ti si nadkonjar | A |
ustnicami zahvaljeval gospod profesor in se | vljudno | opravičeval, da ni kriv, da imajo tako visoki | A |
naznanilo: Zvonimir Cafuta Bogumila Koštrun | vljudno | sporočata svojo zaroko. 2. Takšna bi bila | A |
je glasilo: Zvonimir Cafuta Bogumila Koštrun | vljudno | sporočata svojo zaroko in hkratu rojstvo zdravega | A |
Široke je imel hlače in silne brke. Z | vljudno | kretnjo se je obrisal ob rokav, lično se ji | A |
pa, ali se dogaja tudi drugim ljudem, da jih | vljudno | in prijazno pozdravljajo tuje ličnosti in jih | A |
odurno mi je stopila na nogo in ga prijazno in | vljudno | pozdravila.Smejala se je in me opravičevala | A |
pečata. Usesti bi se bil moral na pečat in ga | vljudno, | toda odločno odkloniti in zahtevati bi bil moral | A |
Gospodje so molčali in zrli v tla. To ni bilo | vljudno | in sem rekel, da nisem užaljen, ako štejejo | A |
žlicama karlovarske soli. Odgovoril sem mu | vljudno, | da sem ganjen.Tolikšnega gostoljubja da nisem | A |
je ošabno odklonil ‒ priče so na razpolago! | Vljudno | sem pripomnil, da se ne morem strinjati z njegovim | A |
gledališče, ker mi ne bi bilo takoj od kraja | vljudno, | toda iskreno povedalo resnico, da je ‚Sinja | A |
glavo in visoki so bili njeni glasovi. On pa je | vljudno, | toda možato odgovarjal, da je storil koristno | A |
pujs je posvinjal tla?« in če poveš resnico in | vljudno | odgovoriš: »Pardon, to sem bil jaz!« ne pričakuj | A |
gospod profesor, »ko veš, zakaj pa ne poveš?« | Vljudno | je odgovoril skavt Peter: »Pardon!‒ Vprašali | A |
kopali, je vsakikrat, preden je stopil v morje, | vljudno | dejal: »Pardon!«In če se mu je približal parnik | A |
Gospodar toči dvojno kapljico. Če mu privoščiš | vljudno | besedo in se mu vidiš upoštevna ličnost, ukaže | A |
izredno živahno pri našem omizju. Krčmar je bil z | vljudno | besedo med nas posadil trgovca z Gorenjske, | A |
nas poznali; če smo kričali po cesti, so nas | vljudno | opozorili, naj čuvamo nočni mir, in če se nismo | A |
zabavajo in smejijo. Krepak možak se dvigne in | vljudno | ponudi stari ženici svoj sedež.Vsa srečna se | A |
Ni skočil v sobo. | Vljudno | me je počakal pred vrati in me gledal, kakor | A |
nenavadna obiskovalca, zagledal, je vstal in naju | vljudno | pozdravil ‒ po nemško.Slovensko sva se mu zahvalila | A |
vzel cigaro ter jo odgriznil in tujec mu jo je | vljudno | prižgal. »Seveda, takole pravite, da nas kmete | A |
Gruča vojakov je obkolila sivobradega častnika. | Vljudno | so mu sneli čepico, odrezali rozeto in pripeli | A |
obsipali z najčastnejšimi naslovi. Epafrodit je | vljudno | odzdravljal. A v njegovih svetlikajočih se drobnih | A |
zahvaljevali in ji čestitali. Minka se jim je | vljudno | zahvaljevala, ali čutila je mrzloto praznih | A |
kakor toneči rešilnega pasu. »Na svidenje,« je | vljudno | rekla, obrnila se je in odšla skozi vrata. | A |
nepričakovano srečal osuplo zročega trgovca in ga | vljudno | pozdravil.Ta je ves porumenel od zadrege in | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |