nova beseda iz Slovenije
zamerite. Si nanosim pozimi časopisov v kakšno | vežo, | so topli, veste, da se pokriješ, včasih pa si | A |
Franc, morda bi mi dovolil, da se vrnem nazaj v | vežo. | Tam je moj prostor. | A |
EMILIJA Samo na videz. Ravno sem stopila v vašo | vežo, | ko je pritekel deček s tem šopkom. »Za gospodično | A |
LENČKA Lahko noč! Obstane med vrati in gleda v | vežo. | Magdalena, zapahni duri. | A |
enkrat trkanje. Lenčka odpre vrata in vpraša v | vežo: | Kdo je? MARTIN od zunaj: Odpri no! | A |
mizi. FERJAN v tem pride počasi skozi | vežo | in stopi ves prepadel med vrata. MARTIN | A |
Nikoli. MATI: Postavi, Novljan, to svečo v | vežo; | stopnjice so temne. Da bo videla. | A |
DRUGO DEJANJE Fridrihov grad v Krškem. Pred | vežo | vrt PRVI PRIZOR Herman, Soteščan HERMAN | A |
‒ Tam bóg′nje | vežo | Staroslav in lepa njegova hči odpira in zaklepa | A |
se ničesar ni treba mi bati. Ko sem pometala | vežo | lanska gnezda os so ležala po tleh se je veter | A |
sme nikjer z nikomer jesti, piti; ne sesti v | vežo, | leči s kom na klop. Bi ga razkrinkali vsi ognjeviti | A |
mogel prevpiti psov. Gospod mi je kmalu odprl | vežo | in me povabil v pisarno. Posadil me je k morni | A |
kmečkim domom. Voznik mi je odprl težka vrata v | vežo, | ki jo je za silo razsvetljevala oljnata svetilka | A |
gledajo izmed oteklih vek. »Tona, Tona,« kliče v | vežo, | »kar je naloženega, je treba danes spraviti | A |
gor in dol, ozirajoč se skozi okno v prostrano | vežo | in odprto kuhinjo.Od tod poveljuje in gospodari | A |
Drozeg se dela, ko da ne sliši, in stopi v | vežo | k delavcem, ki večerjajo pri veliki družinski | A |
Rebec se nagne vznak na stolu in pogleda v | vežo: | »Tona, dober večer! | A |
Zopet se nagne vznak na stolu in pogleda v | vežo: | »Hoj, Tona!« | A |
senc pred hišo. Srdito mrmrajoč se obrne v | vežo: | »Martin, naprezat pojdeš! | A |
Tvoja,« je rekel. Takó sta šla na ulico, nato v | vežo, | nato po stopnicah navzdol v podpritličje v njihove | A |
po stopnicah v pritličje, dol po stopnicah v | vežo. | Nato sta prečila asfaltirano ulico, oče prvi | A |
vračala zapita iz Dopolavora. On je silil v | vežo, | ona se je krohotala in mu dopovedovala, da spi | A |
Zdaj je Rudijev glas odmeval v veži; tik pred | vežo | je sedel.Pritihotapila se je k materinim durim | A |
hip z ljudmi na cesti. Ona, ki ga čaka pred | vežo | in gresta na obrežje in on jo vodi.A s tem, | A |
črni sok, si želi, hitro bi ozdravel. Prav pred | vežo | mi ga bo pripeljal, trdí in gleda razposajeno | A |
sokih. Ali je res prišel, da bi se ustavil pred | vežo | z barvastimi šipami, pred okencem, ki se odpre | A |
Kupujem papir in cunje po najvišjih cenah.« Pred | vežo, | ki je vhod v črno jamo, stoji ženska z nabreklimi | A |
ko zložno gre okoli vogala in se ustavi pred | vežo. | 4 »Dober dan,« je rekla ženska v veži. | A |
spustil po stopni . /\ .. stran 27 . \/ cah v | vežo. | Tole dekletce? | A |
sredi goste množice počasi pomikal čez prostorno | vežo, | ga je obšel dvom, da je ne bo mogel najti.Vse | A |
pogledov nevidne množice. Potem je šel čez široko | vežo | in si mislil, da bi se bil moral on ustaviti | A |
jutri?« je rekel. Laura se je ozrla k oknu nad | vežo. | Ne, mame ni na oknu. | A |
megli. Saj sem ga nesel na ulico in zaklenil | vežo, | kakó da mi razgraja pred vrati, sem se spraševal | A |
Pridi,« je rekel Riko. In potem sem stekel v | vežo, | potem je on odprl vrata stanovanja: tedaj sem | A |
kakor vratarica, ki vse večere presedi pred | vežo | in pred morjem na pritlikavem stolčku.Poleti | A |
zgodilo, da sta si zvečer na klopi pred njeno | vežo | z Enricom privoščila z jedkimi dovtipi Mussolinija | A |
bili na obrežju majhni hoteli z oleandri pred | vežo, | pred lesenim pomolom pa, zapičeni v morsko dno | A |
. stran 172 . \/ »In dekle, ki poleti pred | vežo | tehta komaj ujete postrvi sredi čolnov in oleandrov | A |
je bil pomol ves svetel od mesečine pred našo | vežo. | Jaz pa sem tekla tja in ga vrgla v jezero. | A |
da je nekdo stopil v hišo; odprla je vrata v | vežo, | a tam je bila sama samota, zato se je vrnila | A |
se je, kako je potem še dvakrat pogledala v | vežo, | nato pa nepremično obstala pri ognjišču, čeprav | A |
vežnim vratom. Prekleta strešnica je stopil v | vežo, | široko odprl vrata v izbo in potem obstal pri | A |
prižgala drugo cigareto, zdolgočaseno pogledala v | vežo | in s prstom pokazala v Temnikarico. | A |
skozi svoje nosne votline. Nato je pogledala v | vežo, | kjer se je nestrpno prestopala skoraj vsa sodrga | A |
zatopotalo; vsa sodrga se je s plenom valila skozi | vežo. | - Pojdite! - je zahropel Prekleta strešni | A |
besede več. Zmignil je z rameni, se obrnil v | vežo | in se nameril proti stopnišču. Črnilogarica | A |
vrata na kaščo in prišel s kašče po stopnicah v | vežo. | Ko je stopil v vežo, so njegovi debeli škornji | A |
s kašče po stopnicah v vežo. Ko je stopil v | vežo, | so njegovi debeli škornji zaškripali na skrilih | A |
za njo je zaštropotala toča. Žef je stopil v | vežo, | potegnil sekiro izpod skrinje, pobral debelo | A |
Zagnal se je po cesti, planil v Modrijanovo | vežo | ter se kar zakadil po stopnicah. »Kam | A |
plašno ozrl proti kuhinji in nato pogledal celo v | vežo, | ker se je hotel prepričati, če so res sami v | A |
hiši. Šel sem iz kuhinje v izbo, iz izbe spet v | vežo, | nato po strmih majavih stopnicah na vrh in od | A |
trajalo, preden so z naperjenimi puškami vdrli v | vežo. | ‘Roke kvišku!’ so se drli vsevprek in srepo buljili | A |
- sem prikimal in se hitro obrnil v temačno | vežo. | - Kam pa greš? - | A |
reči, zato se je podvizal skozi izbo in skozi | vežo. | Na dvorišču se je Kadetka igrala s tremi najmlajšimi | A |
je oče šel iz sobe, kako je šel skozi izbo v | vežo | in nato po stopnicah.Počasi je odprl vrata v | A |
minila. Nato sem se začel spuščati po stopnicah v | vežo. | Oče je prišel iz kuhinje. | A |
opravili sami. Takoj smo iz izbe spravili v | vežo | mize, stole in harmonij.Nato sva z očetom šla | A |
prihajali z obeh strani, brez besede stopali skozi | vežo | v izbo, z vejico zelenike pokropili mamo, obstali | A |
odprla, a samo toliko, da se je Kadetka zrinila v | vežo. | - Joj, kako je temno! - | A |
cvrkale pod nogami, se spustil po stopnicah v | vežo | in odpahnil težka, vsa sajasta, črna vrata. | A |
ustrašil njenega ‘od začetka’. Naglo sem stopil v | vežo, | a na stopnicah sem obstal in vprašal:»Saj res | A |
poslušala, potem pa jih je brez besede pahnila v | vežo. | Vojnačke pa se niso dale kar tako odgnati. | A |
vrhnji stopnici, sesali palce in molče strmeli v | vežo. | Vojaki so že ponoči zmetali pred hišo vse oprtnike | A |
bila v dolgih letih nakopičila po kotih. V | vežo | pa so postavili mizo take razsežnosti, kakršne | A |
ima kaj pijače. Kuhar je prikimal, stopil v | vežo, | segel v zaboj pod svojo velikansko mizo in prinesel | A |
pa še bolj! - je trdo rekel kuhar in stopil v | vežo | po novo pletenko ruma. - Žejna pa že | A |
osuplega obraza sem pri priči prebral, da je v | vežo | stopila Kadetka. Kakor v slabih dramah | A |
žena pri ognjišču pa se je zganila, pogledala v | vežo, | odprla omaro, odrezala kos kruha in mu ga dala | A |
mislil je pravkar na tihem oditi, ko je stopil v | vežo | srednjevelik možakar, ki se je sklanjal pod | A |
ga je bila gospodinja postavila na skrinjo v | vežo. | Potem je nanesel drv v kuhinjo, gospodinja je | A |
prestopila praga,« je bevsknila in stopila v | vežo. | Martin je planil za njo. | A |
po cvetoči tepki in počasi stopil v polmračno | vežo. | Previdno je odprl vrata v izbo, potiho zaprl | A |
se pa režite? Pomagajte mi kovčke spraviti v | vežo. | « Pismonoša jo je še bolj začudeno pogledal | A |
zagorela luč, ki je klicala k večerji. Stopil je v | vežo | in vzel na skrinji obilno večerjo, ki jo je | A |
odnesel pisker iz hiše, je že stopil Pologar v | vežo. | Po večerji mu je Pologarica dala tudi nekaj starih | A |
po glavi!« se naveličano obregne in stopi v | vežo. | Dragarica sklene roke in hiti za njim | A |
hiše, porožlja z žlico po posodi in zakriči v | vežo: | »Halo! | A |
četrtinko in skozi dvokrilna vrata izgine v | vežo. | Cene se oddahne. | A |
obirajo po kuhinji, prav poredkoma švignejo skozi | vežo, | a še kadar švignejo, se nikdar ne ustavijo pred | A |
zavrti proti vratom. Z dolgo roko seže v temačno | vežo | in potegne v izbo okroglo Justino, ki se mu | A |
« je dejal Izidor in samozavestno stopil v | vežo. | Peter je tudi vzel pogum v roke in stopil za | A |
gumb, je oblekel srajco, prijel vrv in stopil v | vežo. | »Kam greš?« je vprašal Peter. | A |
se imenuje Bajcsi Zsilinski, se skozi temno | vežo | pride na dvorišče, ki je od vseh strani zazidano | A |
vratih in se zrinil noter v temno in hladno | vežo. | Tu je stal in si tipal kosti, ki jih je tisočnog | A |
zapeti niti ene besede več... In teče v tisto | vežo, | kjer je mleko na policah, kjer diši po kislem | A |
nebu, kaj si ta zmišljuje? ampak smuknila je v | vežo, | vrata v sodni prostor so bila odprta, na klopi | A |
Moj bog, sredi tiste gneče bi jo potegnil v | vežo | in jo stoje pofukal.Samo, da bi nehala čvekati | A |
Samo, da bi nehala čvekati, vlekel bi jo v | vežo, | da bi potem tam notri ječala, samo da bi nehala | A |
Skozi režo priprtih vrat se spusti v temno | vežo | in naprej. Naprej v nizko čumnato, kjer brleča | A |
kožuh. Tiho odpre vrata in gre po prstih skozi | vežo. | Pod napuščem stoji čokat moški z oljenko v rokah | A |
pragu. No? reče on, ona se ozre nazaj v temno | vežo, | potem se odtrga od praga in naglo stopi za njim | A |
konkavno zakrivljena, sledi ji do vrat in v | vežo, | kamor veter potegne oblak snega.Anica z mirno | A |
policaja, ki zgubi sončna očala in kapo. Rine ga v | vežo, | množica vriska od navdušenja.Popescu se na balkonu | A |
vrata, ki se nočejo vdati. Hoče jo spraviti v | vežo. | Pritisne jo k vratom, proč od luči. | A |
privlekel šele okrog enajste ure. Treščil je kolo v | vežo, | in ko je prižgal luč, ga je streslo. Pred | A |
je vselila črnolasa Palestinka iz Arizone. V | vežo | je postavila lepo novo kolo.Na nogah je imela | A |
tistega praznega stanovanja, šel sem skozi vlažno | vežo | in dolgo sem stal na dvorišču.Vse je bilo tam | A |
odskakovali. Neko žensko je preganjal prav tja v | vežo, | mislim, da jo je poprej enkrat celo dobro oplazil | A |
njo, ves čas samo za njo, skozi vrata v temno | vežo. | Od tod so vodile nekam daleč navzgor nove stopnice | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |