nova beseda iz Slovenije
država. Za Republiko Slovenijo preneha veljati | ustava | SFRJ. Republika Slovenija prevzema vse pravice | A |
ki bi jo bilo označiti za plemenito, da ni | ustava | plemstva ukinila. Nebo ga je vzelo med svoje | A |
moral. Mislim, da kaj takega ne ukazujeta ne | ustava | ne zakon o tisku. Mislim, to je jasno. | A |
in ni lepo nikakor ne. Za ženske npr. pravi | ustava, | da se bo njih volilna pravica šele uredila s | A |
dobile ‒ kakor bo božja volja. Za mrliče pa | ustava | tega ne pravi, zato je tem bolj jasno, da imajo | A |
bratska sloga med Hrvati in Slovenci, pa jim tudi | ustava | ne bi delala preglavice in navzkrižja, ko bi | A |
v peti šoli. Ko se je 1848. leta razglasila | ustava, | nam je dal Martinak slovensko nalogo, prvo in | A |
potreben za voditelja80 takšen mož, če naj ostane | ustava | ohranjena?« »In sicer nujno potreben | A |
vprašati, rad bi marveč samo vedel, ali je to | ustava, | ki smo o njej razpravljali ob opisu naše države | A |
države ne za državljane in tudi ne bo uresničena | ustava, | ki smo si jo v mislih zasnovali?« »Najbrž | A |
\ .. stran 146 . \/ Točneje: jugoslovanska | ustava | iz leta 1974, ki sankcionira združevanje v okvirih | B |
reševanje teh resnično zamotanih problemov. Prva | ustava | naše države je bila sprejeta leta 1946, v začetku | B |
in se odloči za politiko sporazuma: "Le tista | ustava, | ki bo donošena potom sporazuma, bo dobra ustava | C |
ustava, ki bo donošena potom sporazuma, bo dobra | ustava. | Ta ustava bo potem zadovoljila vsa tri plemena | C |
donošena potom sporazuma, bo dobra ustava. Ta | ustava | bo potem zadovoljila vsa tri plemena našega | C |
glasovanjem 12. maja povedal, da predložena | ustava | nudi vse potrebne garancije, ki so potrebni | C |
zastopnike JMO in si dokončno zagotovil večino. | Ustava | je bila sprejeta 28. junija 1921 - na Vidov | C |
V očeh pristašev SLS je bila vidovdanska | ustava | "negacija naše narodne samobitnosti, zadala | C |
pritožujemo z vso upravičenostjo, da nam ta | ustava | omogoča neko prioriteto, prioriteto v plačevanju | C |
Jugoslovanskega kluba. Centralistična "vidovdanska | ustava" | je bila tako 28. junija 1921 sprejeta v odsotnosti | C |
Laibacher Zeitung (v nadaljevanju L. Z.) ta nova " | ustava" | hvali in poroča, kako v evropskih državah ugodno | C |
narodov, ki ga mora v "marmor" povezati svobodna | ustava | - tako je bilo zahtevano poenotenje za vso državo | C |
v veljavi. Kmalu zatem je t. i. decembrska | ustava | iz l. 1867 tedanje judovsko vprašanje v Avstriji | C |
konkordat - skrbel je za kler. Svoboda države in | ustava | sta orožje za svobodo in narod.Divjanje proti | C |
nad nasprotnimi mnenji. Če se presodi, da je | ustava | pomanjkljiva, so na voljo zakonita sredstva | C |
Avstrija bo tako obstala le, če se bo njena | ustava | brezkompromisno ščitila, bog pa jo obvaruj eksperimentov | C |
za najširšo ustavnost in svobodo. Kadar pride | ustava, | pri kateri bodo vsi narodi delali, po kateri | C |
načelo v Avstriji spoštujejo le Nemci in da je | ustava | le med njimi pognala čvrste korenine.Pri drugih | C |
dovolj, so kranjski ustavoverci presodili, da je | ustava | nekaj zakoreninjenega in nespremenljivega, in | C |
Predsednik Suppan je z zadovoljstvom ugotovil, da je | ustava | prevzela večji del dela, ki so ga prej opravljali | C |
Kranjskem izroči z zvezanimi rokami. Ker jim | ustava | pri tem ni na voljo, jo sovražijo, to sovraštvo | C |
Rühling je menil, da bo s to potezo napadena | ustava. | Kaltenegger je denimo zatrjeval, da bi bil tak | C |
v trajnost ureditve, ki naj bi jo zagotovila | ustava. | Dejavnost Ljubljanskega ustavovernega društva | C |
se pomen političnih društev manjša, saj se je | ustava | že dodobra uveljavila, in bi se lahko v prihodnosti | C |
slovenskem taboru pojavljala zgolj zaradi občutka, da | ustava | utemeljuje neenakost narodov.Levstik je to lepo | C |
za najširšo ustavnost in svobodo. Kadar pride | ustava, | pri kateri bodo vsi narodi delali, po kateri | C |
2. Kaj je | ustava | Združenih držav?- O ustavi in politični ureditvi | C |
so morda nastajali v Skiluntu): Špartanska | ustava | (Lakedaimoníon politeía); O dohodkih ( | C |
izredno zanimivi in še vedno cenjeni; Špartanska | ustava | je pionirsko delo na svojem področju, med njegovimi | C |
strokovnimi spisi pa se je ohranila tudi Atenska | ustava | , ki ni pristna. 3. | C |
Platon poudari, da se je špartanska, mešana | ustava | izkazala za najboljšo zato, ker je z ustanovo | C |
poskrbela za pravo mero pri kraljevski oblasti. | Ustava | mora nujno biti mešana (vsebovati mora elemente | C |
in Polibij ugotavlja, da je najboljša mešana | ustava, | in enako kot Polibij pride do sklepa, da je | C |
pride do sklepa, da je najboljši primer slednje | ustava | rimske republike.V drugi knjigi prikaže razvoj | C |
ter postopke zakonite prekinitve nosečnosti. | Ustava | leta 1992 je svobodno odločanje o rojstvih otrok | C |
treba opraviti najkasneje v treh mesecih, pravi | ustava. | Natančni datum volitev mora določiti svet federacije | D |
Bulatović, toda samo v Črni gori, saj črnogorska | ustava | ne predvideva, da bi to lahko storil predsednik | D |
homoseksualnosti zakonsko skorajda ne obravnavajo. | Ustava | nikjer ne omenja homoseksualcev in lezbijk, | D |
homoseksualnosti zakonsko skorajda ne obravnavajo. | Ustava | nikjer ne omenja homoseksualcev in lezbijk, | D |
imajo obsojenci vse pravice, ki jih zagotavlja | ustava | (razen seveda omejitev svobode).Njegov osnovni | D |
akonitostjo uvedbe in poteka parlamentarne preiskave. | Ustava | pa zagotavlja sodno varstvo in pravico do pritožbe | D |
neskladna z načeli, ki jih glede tega določa | ustava. | To je mogoče nekoliko težko razumeti, ker sta | D |
Tea Petrin - Naša | ustava | ločuje cerkev od države.Dobro bi bilo, če bi | D |
s kakšno večino naj bi bili okraji določeni. | Ustava | namreč zapoveduje dvetretjinsko večino le za | D |
sprejeti zakon spremeniti samo z referendumom, saj | ustava | v nobenem primeru ne določa, da bi bilo mogoče | D |
bo razpustil parlament in razpisal volitve. | Ustava | mu v pravnem pogledu daje zelo široka pooblastila | D |
cerkvena poroka lahko veljala tudi za državo. | Ustava | pravi, da se pri nas zakon sklepa pred predstavnikom | D |
celovitem spoštovanju tistega, kar nam zagotavlja že | ustava, | a je treba natančneje določiti.Ne potrebujemo | D |
evropskim državam za zgled. Še zlasti, ker je naša | ustava | najbrž edina, ki kar v dveh členih (46. in 123 | D |
pobuda za spremembo ustave Bistvo pobude: že | ustava | naj bi zavezovala DZ k uzakonitvi proporcionalnega | D |
poslancev. Bistvo predloga je, da naj bi že | ustava | zavezovala parlament k uzakonitvi proporcionalnega | D |
naša država tega načela ne krši, saj slovenska | ustava | v svojem 14. členu določa načelo enakosti, to | D |
ponoči v tradicionalnem govoru, ki ga predpisuje | ustava, | predstavil parlamentu razmere v državi.»Srečni | D |
zmanjšanje velikih pristojnosti, ki jih hrvaška | ustava | daje predsedniku, po drugi strani pa je na široko | D |
/ O poslovniku o parlamentarni preiskavi | Ustava | ni kršena Po komisiji DZ poslovnik o parlamentarn | D |
more voditi politične stranke, »ker slovenska | ustava | tega ne dopušča.V ustavi izrecno piše, da je | D |
ugotavlja le v posebnih postopkih, ki jih določa | ustava | oziroma zakonodaja.»Ti postopki so interpelacija | D |
kar pa pravzaprav niti ni toliko pomembno, saj | ustava | ne predpisuje najmanjše predpisane udeležbe | D |
politično spovedjo« pri duhovniku. Ustave je vendar | ustava, | ne pa »gradivo za kravje kupčije«, piše GA in | D |
izraža tudi svoboda govora, ki jo zagotavljajo | ustava | in mednarodni sporazumi.Kadar se tehtata ti | D |
politične stranke, dokler je predsednik države, ker | ustava | pravi, da je funkcija predsednika republike | D |
lokalne samouprave po vsem svetu. Tudi naša | ustava | in naša zakonodaja. O volilnih sistemih pa | D |
določiti ničesar drugega, kot je določila že | ustava: | tudi v tem primeru zmaga predlog, za katerega | D |
da bo Mesić dejal: dokler se ne bo spremenila | ustava, | bom uporabljal obstoječe pristojnosti.Zato zdaj | D |
uresničevanje ustavnih pravic davčnih zavezancev. | Ustava | je nad zakoni in je z njimi ni mogoče kršiti | D |
državnega premoženja možna povsod, razen kadar | ustava | ali zakoni narekujejo drugače.Privatizacija | D |
Monolitni parlament | Ustava | volilnega sistema ne določa, nastajala pa je | D |
možnost enakega števila prebivalcev, četudi | ustava | določa, da so poslanci predstavniki vseh državljanov | D |
Takega primera v desetih letih še ni bilo, vendar | ustava | določa, da ima neizglasovana zaupnica za posledico | D |
in predčasne volitve. Tako teorija oziroma | ustava | in zakoni.Prakso pa kroji matematično razmerje | D |
manjšinsko zaščito (ki jo zagotavlja italijanska | ustava) | , a so pred dnevi v rimskem senatu spet izviseli | D |
februarja 1912 ustanovitev republike. Začasna | ustava | iz marca 1912 je predvidevala demokratično izvoljeni | D |
volitve razpisal v rokih, ki mu jih nalagata | ustava | in zakon, je v odgovoru Mihi Jazbinšku, predsedniku | D |
pravice in prevzeti položaja zakonodajalca, | ustava | daje pravico do naravnega materinstva in čisto | D |
zunanji in obrambni politiki EU? Drži, da | ustava | oboje omenja, a zelo načelno.Malta ne pozna | D |
Interpretiramo jo tako, kot jo opredeljuje | ustava, | da namreč na Malti ne more biti tujih vojaških | D |
propadlo. Leta 1823 je bila sprejeta prva mehiška | ustava, | ki se je zgledovala po ameriški, 1833. pa je | D |
propadejo pred argumentom ustavnosti. Ameriška | ustava | daje državljanom neodtujljivo »pravico do nošnje | D |
njegovo podporo znotraj parlamentarnih strank. | Ustava | omogoča, da se poleg varuha človekovih pravic | D |
imeti državljanstvo še katere druge države? Ne | ustava | in ne zakon tega ne prepovedujeta, gre torej | D |
možnost civilnega služenja vojaškega roka. Ruska | ustava | jo namreč dopušča (na papirju).Toda častniki | D |
bolj očitno je, da bi takrat, ko je nastajala | ustava, | veljalo poklicati na pomoč kakšno ciganko, da | D |
da vidiš skoznje neki interes ali neko osebo. | Ustava | pa je prav v določbah, ki zapovedujejo oblikovanje | D |
njen sin ne morejo v Italijo. Italijanska | ustava, | ki je bila sprejeta po 2. sv. vojni, temeljila | D |
neposredna oblika uresničevanja oblasti ljudstva in | ustava | ne vključuje omejitev takega odločanja o vseh | D |
sistemu ne bi smelo biti omejitev, vendar pa | ustava | (15. člen) dopušča omejitev te ustavne pravice | D |
interes, nekaj, k čemur nas zavezuje tudi naša | ustava, | in gre seveda tudi za demografski vidik. Glede | D |
zbrati vsaj šestdeset glasov, ker tako zahteva | ustava. | Lahko jih je tudi več, ampak tega se ni treba | D |
v Sloveniji se je pojavilo vprašanje, ali se | ustava | lahko tolmači tako, da se slovenske državljane | D |
je bil sicer izredno dinamičen: prva povojna | ustava | po sovjetskem vzoru je bila sprejeta leta 1946 | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |