turka (831)

skrival! DRUGI TLAČAN Na Jutrovem se tare	Turka	in pesjana. PRVI TLAČAN Od Jutra se jih ne	A
tudi kralj Maksimiljan, mi verjamejo, da je	Turka	mogoče spreobrniti z božjo besedo ... vi pa	A
TURJAŠKI: Na Nemškem! Tam	Turka	še videli niso. TRUBAR: Mogočno turško	A
vsemogočen!) Medtem ko govori, oba druga	Turka	vstaneta. TURJAŠKI: Ali še želite govoriti	A
ljudje surovi. Ljudstvo je veliko trpelo, od	Turka	... in od gospode. TRUBAR: In kdo pošilja	A
TRUBAR: Je, če se vihti za pravo stvar. Zoper	Turka	in hudičeve služabnike ...Ti ga pa hočeš zavihteti	A
Bolgar, ne stezaj mi rok po sreči nikdar! Za	Turka	se trudi in tôči znoj, to tvoja dolžnost, poklic	A
hip so njegovi vojščaki nekje v Bosni tolkli	Turka,	ta trenutek so njegovi nasprotniki zdihovali	A
Janez: kurba nemarna. Ozmerja tudi	Turka.	Antikrist, Bosanec.In potem?	A
Zlati ulički. Hišica ima nad vrati veliko risbo	Turka	s prekrižanimi nogami in vodno pipo v rokah	A
zanimivi hišici, ki ima nad vrati naslikanega	Turka	s prekrižanimi nogami, sem kupil časopise.	A
puško in sanmi. »Oborožen si, kakor bi šel na	Turka,	« pravi Rozalka, »toda pazi, da ne padeš in se	A
. / . / stran 32 . / nez Hunjadi. Pijanega	Turka,	je dejal, pa treznega križarja še nikdar ni	A
Doboja je imel za sopotnika dva lepo opravljena	Turka,	ki sta mračna, skrivnostna in molčeča čepela	A
strani in padel na revolver. Vsi moški mimo	Turka	so bili oboroženi z revolverji. »Kaj je, gospod	A
butiljkah. Ali jih smem par vtakniti v torbe vašega	Turka?	« »Bog ne daj!Moj Turek ne pije vina.«	A
dva, ki sta čepela zunaj ob meji, na svojega	Turka	in na Miloševića, ki je privlekel izza pasu	A
svoje strastne misli je molče korakal poleg	Turka.	Vilar je zagledal pred seboj na levo ob poti	A
da prideli po ukazu deželne vlade bosenskega	Turka	Atifa Sarajlijo drvarjem za paznika, za kar	A
prišel kdaj na Črno Goro! Tam se ne boje ne	Turka	ne vraga. Svobodni so, vsi nosijo samopale	A
katolike! Vikali so nam Srbi: Hajdi z nami nad	Turka!	‒ vikali so nam Turki: Hajdi z nami nad Srba	A
pa koliko časa? Ne poznate teh ljudi ‒« »Dva	Turka	sta junija pobegnila, kakor kaže rubrika d)	A
štedljivostjo prihranil toliko, da si je kupil hišo od	Turka,	ki je že dvajset let prej slutil švabsko nevarnost	A
kako jo je ugrabil? Preoblečen za bogatega	Turka,	se je pripeljal v mraku pred mesto, ona pa je	A
in sicer Konjhodžićev in še nekega drugega	Turka.	Nekdo ju je ukradel in odnesel in treba ju je	A
podtaknil kdo ogenj v streho, tako sta zahrumela	Turka,	ko sta zaslišala, da jima odtegnejo toliko denarja	A
čakali dne. In ko je napočil dan in ni bilo od	Turka	ne duha ne sluha, so sklenili, napis da je dober	A
Mica, ki obeta Antikrista, rojenega iz očeta	Turka	in matere Židinje, potem šele da bo vojne konec	A
smehljaj. ”Dva slaboumna človeka, in lena, kakor	Turka.	On pijanec, ona nič boljša ...“	A
topničarji udar na udar. Glej, purgar Rožman peha	Turka	z lestve, pod lestvo preži drug Azijat, vrvico	A
ponavlja ranjenec. »Povej?« »Aman!« * zasramovanje	Turka	** milost »Jaz ti pokažem aman!« prirohni Gregorič	A
stran 77 . / Lenkovič in Frankopan gledata	Turka,	vztrepetajočega v zadnjih utripih. »Ali Dumijal	A
»Ali Dumijal!« se dotakne z nogo Lenkovič	Turka.	»Poznaš li generala graničarjev?« ga vpraša	A
Mama! Za Tunjico leži glava ubitega	Turka!	« sem pridrvel domov ves iz sebe. »Kakšen	A
grajskem jarku je voda globoka!« »Kar ni več	Turka	v deželo, ne zapirajo vrat po gradovih, in jarki	A
Hrvatiji sem hodil in slišal, da se v Bosni zbira	Turka	kakor listja in trave.« »Kdo ti je pravil?«	A
čehljal po pleši. »Le to je gotovo, da se boš	Turka	moral otepati sam; če zve za tisto skrinjo zlatnikov	A
Frankopani: grizejo se in ko obnemorejo, pa kar	Turka	kličejo na pomagaj.Le tako se je nejevernik	A
potrebni, da se vojska zbere in pripravi zoper	Turka.	« »Kaj menite, da Turek res spet prilomasti?	A
z osatim mogočnikom. »Rajši bi videl, da bi	Turka	mogel tako pregnati.« »Bog nas varuj, kaj res	A
opatom Egidijem, pravili bratu vratarju.« »	Turka	bomo videli, to je kakor amen v očenašu, Stične	A
»Hm, od blizu ga ne bi bilo dobro gledati,	Turka,	preveč ga je.« »Tlačani že v gradišča in skrivališča	A
Hm, za koga bo letina? Za	Turka,	ki bo razdejal vse, požgal in pomendral?O, ko	A
začudenja obstal, ko je med njimi zagledal ujetega	Turka.	Tlačani so zavpili od togote in planili, da	A
vé, ali je res, da so Gabrovci ujeli nekega	Turka?	« je gospod Rauber s Kravjeka vprašal in pogledal	A
gledali. »Zdaj je skoraj gotovo, da bomo videli	Turka,	« je dihnil gospod Višenjski. »Čisto gotovo.	A
in poplah sta nastala že zaradi enega samega	Turka.	Trlep jih je pomiril in jim ob kratkem povedal	A
pritakne!« je zabičal možem, ki so stali okoli	Turka	in se nejevoljni razmikali.»A ti mi ne uhajaj	A
ustavila ob gruči, ki je po svoje izpraševala	Turka.	»Kristijan, praviš, da si?« je star mož po strani	A
prosila, »stopi, stopi, prežune mi skliči, pa tudi	Turka	privedi, Trlep je ukazal, napasti in napojiti	A
. / stran 239 . / »Trlep bi moral obesiti	Turka,	če se ga tisti neumni Kopič ni upal pogubiti	A
in jaz ti bom pripravila ljubezenski napoj za	Turka,	da se te bo držal kakor laščèc krave.« Urši	A
stražarji pred vrati smejali. »Kdo bo pa stražil	Turka?	Še spelje ti ga katera, boš videla!«	A
si šla nadme?« jo je Trlep vprašal že trje. »	Turka	bi rada,« je končno povedala, »pa véšča mi je	A
pa šlevkasta je tudi nekoliko.« »Jaz pravim:	Turka	ji dajmo!« je razsojal drug.»Naj ga ima, morda	A
da ji vse odpusti, naj gre, kamor hoče, a po	Turka	lahko pride, ko bo spet mir v deželi. Kopič	A
so drli z nas, češ, da vojsko zbirajo zoper	Turka!	« »Kje je zdaj vojska?« je še drug tožil.	A
trdega, pa se bo tudi vrnila srečno!« »Ali na	Turka	mi popazite malo, da je dedec ne ulekne kam	A
so migljale oči Trlepke in Maruše, Lize in ‒	Turka,	srce, polno ljubezni, je komaj dohajalo v daljo	A
pokimal, pa Urša se je že zadrla: »Nak, o nak,	Turka	jaz jemala že ne bom!« »Saj ni pravi Turek,	A
hvaležnosti do Trlepa. »Kdo pa ti bo pestoval	Turka?	« so jo dražili. »Z menoj pojde!«	A
da je resnica čisto drugačna. Med nami ga ni	Turka	ali drugega hudovernika, ki bi se upal skruniti	A
draži z nabiranjem vojščakov.« »Pravijo, zoper	Turka	jih nabira.« »Ne, zoper tlačane, da bi se oplašili	A
Dunaja: davki, krivica, nerodni generali, ki se	Turka	lotiti ne znajo in vojščakov ne strahujejo zadosti	A
se Slovenci zadnjikrat zbrali, da bi odgnali	Turka,	svojega groznega nadlegovalca, ki skozi dvesto	A
turški boj vstal to poletje, silila ga je nad	Turka,	češ naj stari ostane na bojišču.In res je bil	A
spet tako pameten, da je ženico ubogal in nad	Turka	šel.Kakor se je že nekateremu poštenemu človeku	A
cigana: hlapci, ki niso odšli z Ludovikom nad	Turka,	imeli so drugega posla obilo, ne da bi bili	A
vojska turška, vržejo se Slovenci hrabro na	Turka	in, preden je tistega dne sonce zašlo za goro	A
mejo zagnati. Veselo poročilo, da so Slovenci	Turka	premagali, pride tudi v klošter stiški.Opat	A
nebeškim oblakom. Prvi je bil divji krik ljutega	Turka,	ki je čedil svojo krivo sabljo krščanske krvi	A
Ne ležimo tukaj brez dela! Četudi	Turka	sami ne moremo odgnati, nujno, ogrenimo mu to	A
ujetnikov, tudi turška vera sama je priganjala	Turka,	da je divjal zoper kristjane, kajti veroval	A
prizadenejo. Celo vojsko so zbrali kakor za	Turka.	Pa preden na pravi sled pridejo, ne bo že tebe	A
odpustnikom povelje dajali, da pojdejo dol na	Turka.	« Simon in Cilka sta prebledela, kajti Simon	A
rudnin. Ogradi neprestopnih gora so jo obvarovali	Turka,	ki je toliko let plenil, požigal in moril po	A
glasom, da pridejo nad nas hudi časi. Boji se	Turka,	kakor mi vedno zatrjuje.« Zadnjih besed	A
da ne poginemo pod kruto pestjo krvoločnega	Turka.	In to zlato žitno polje!	A
pomagala. S čudovito hrabrostjo smo zagnali	Turka	z zidovja, ga vrgli raz nasipe in iz spodnjega	A
in pobijali ljutega sovražnika, krvoločnega	Turka.	Ali danes, moji dragi sosedje, kje so one mladeniške	A
Radoveden sem bil, ali utaborjeni kmetje ustavijo	Turka	ali ne. Dolgo so se branili kmetski	A
bili tako srečni, da še niso videli krvoločnega	Turka,	niti čutili njegovega handžara. Tako	A
Tam so zatočili dolgo in debelo tramovje na	Turka,	da je zlomilo mnogim roke in potrgalo noge.	A
pogled ga je očaral; ukrotila je neusmiljenega	Turka.	»Resnico je govoril Tresoglav,« si je	A
Sreča junaška je bila mila kristjanom.	Turka	so uničili in mesto je bilo rešeno.	A
mož je pobegnil v Bosno. Ta pogumnost je bila	Turka	za nekaj časa ostrašila.Celih 40 let ni bilo	A
dolgem času posrečilo kristjanom, da so večkrat	Turka	pobili do dobra.Turški boji seveda zaradi tega	A
grad, ki je že bolj trdnjava, kakor da bi se	Turka	bal.In v njem živi sam s svojim hlapcem ali	A
obvezano, da so ga grajščinske ženske imenovale	Turka.	Matija je samo staremu Rovanu povedal	A
Sirec? - In tako oboroženi, kakor bi šli na	Turka,	« nagovoril je Kodrân prišleca z vidnim veseljem	A
je rešil iz neprijetnega položaja. »Dâ, na	Turka,	a na domačega. -Gori v Soteski (tako se je imenoval	A
metežu zagledam velikega, grozovito tulečega	Turka.	Na njegovi sulici je nabodena krvava glava mladega	A
novomeški zvonovi ... « »Bog daj, da ne bi bilo	Turka	nikdar več v naše kraje!« je dejal duhovnik	A
imela krasne, dolge kite. Ko je ugledala mladega	Turka,	je plašno povesila oči in se obrnila v stran	A
prijazno ogovoril vitez Ahac. »Saj menda ne bo	Turka	sem pred Ljubljano, kaj pravite?« Meščanu stražniku	A
se je tudi vitez Ahac. »Vsak dan pričakujemo	Turka.	Rad bi prelival našo nedolžno kri, tolovaj.	A
polhovke. Pomagati sta morala tudi dva ujeta	Turka,	ki sta vlačila na nogah težke verige. Na mali	A
kmeta pa prepuščate strašni smrti. In kadar ni	Turka,	nas pa vi odirate pri desetini, pri tlaki in	A
da se okrepčamo in hrabreje sprejmemo divjega	Turka!	« Slavna gostilna pri Veselem medvedu je stala	A
kraji so popolnoma opustošeni in zapuščeni, saj	Turka	ne ovirajo ne velike reke ne visoke gore brez	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani