nova beseda iz Slovenije
res ne more biti velike škode. Drugačen je | Tine Hribar: | kar naprej prinaša svoje spisje v uredništvo | B |
politikih v zadnjih 5 letih, ki so hudo sporna. | Tine Hribar, " | oporečnik prejšnjemu režimu in eden glavnih utemeljiteljev | B |
stvari do konca, kakršen pač bo. Kot bi rekel | Tine Hribar: | ne pogum, pač pa neustrašenost, mirna, z odkritim | B |
zapletov, izrekam tudi nekakšen temeljni dvom. | Tine Hribar | je svoj spis DUHOVNA PROSTOST SLOVENCEV sklenil | B |
naši najizbranejši duhovi, kot so Ivo Urbančič, | Tine Hribar | in še kdo, uveljavljati etično kot nekaj primarnega | B |
geometrijski metodi“ (= Povzetek Meditacij), prev. | Tine Hribar, | v: Descartes, Phainomena 17/18, 1996. Donagan | B |
transcendentale Phenomenologie (1937), prev. | Tine Hribar, | v: Descartes, Phainomena 17/18, 1996. Husserl | B |
1995, ko ji podaljša časovni okvir: 1940-1990.) | Tine Hribar | pa postavlja začetek sodobne slovenske lirike | C |
Ljubljana 1967 (skupaj z drugimi avtorji); | Tine Hribar, | Sodobna slovenska poezija, Maribor 1984; Pavao | C |
Svoje prispevke so predstavili: akad. dr. | Tine Hribar, | dr. Oto Luthar, dr. Borut Telban in dr. Marina | C |
Tine Hribar | SLOVENSKE HUMANISTIČNE VEDE IN NOVA HUMANISTIKA | C | |
Odgovorna znanost začne pri sebi Ko je akademik | Tine Hribar | na minuli konferenci Za odgovorno znanost v | C |
dr. Darja Mihelič, dr. Rado Riha, akad. dr. | Tine Hribar, | Jacek Kozak, dr. Damjan Prelovšek, dr. Neda Pagon | C |
razširjena med znanstveniki v Sloveniji. Akad. dr. | Tine Hribar | je podprl misel dr. B. Telbana o prevajanju humanistične | C |
Frankfurtski univerzi in ki nam ga je akad. dr. | Tine Hribar | včeraj posredoval v koncizno strnjeni obliki | C |
120; slov. prevod, Derrida, "Razlika", prev. | Tine Hribar | in Uroš Grilc, v: Zdravko Kobe (ur.),Izbrani | C |
trgu, ampak tudi v nraveh in duhovih. Dr. | Tine Hribar | je o teh rečeh napisal odličen članek (»Vzgoja | D |
v sodobnem svetu. Najpomembnejše so napisali | Tine Hribar, | Ivan Urbančič, Dimitrij Rupel, Jože Pučnik, France | D |
revije. »Glavni in odgovorni urednik je dr. | Tine Hribar, | člani uredniškega odbora pa Drago Bajt, Aleš | D |
Boris A. Novak, Niko Grafenauer, Andrej Inkret, | Tine Hribar | in Dimitrij Rupel), v času začasne redakcije | D |
kriterijev s političnimi. Glavni in odgovorni urednik | Tine Hribar | je kritike zavrnil.V naslednjih letih je priljubljeno | D |
vprašanje slovenskega naroda (glavni pisci so bili | Tine Hribar, | Ivan Urbančič, Dimitrij Rupel, Jože Pučnik, France | D |
Anton Stres in Andrej Ule. Nastopila bosta | Tine Hribar | in Valentin Kalan.Vseh drugih tod ne morem našteti | D |
z ukazom naredilo nov volilni sistem. Dr. | Tine Hribar, | filozof Drnovškov pogled nazaj, Zagožnova priložno | D |
evforičnemu vzdušju zmage« (kot je to označil | Tine Hribar), | so zagovorniki amandmajev vsaj posredno priznavali | D |
federalni okvir in zaradi tega , kot je zapisal | Tine Hribar, » | že zdaj (decembra 1989, op.p.) postaja močna | D |
z imenovanjem urednika: predlagana sta bila | Tine Hribar | za glavnega in Dimitrij Rupel za odgovornega | D |
politično aktivnost: France Bučar, Jože Pučnik, | Tine Hribar | in Dimitrij Rupel.Naleteli so na dokaj spravljivo | D |
ki jo je v svojem intervjuju pokazal akademik | Tine Hribar, | je porazna, nevredna akademskosti in sramota | D |
cerkveni prelat, če ne bi bil to, kar je. | Tine Hribar | pa je vedel, kaj hoče v življenju, in je to tudi | D |
travm in diskvalifikacij, kot jih niza tudi | Tine Hribar. | Slovenci v osemdesetih letih (7) | D |
XX. stoletje - slovenska filozofija (6) | Tine Hribar | Po izboru Tomaža Erzarja | D |
Daleč od tega, nasprotno. Dimitrij Rupel, | Tine Hribar | in drugi iz šestdeseterice podpisnikov pobude | D |
prvin v naši ustavi ne godi bolje. Filozof | Tine Hribar | pravi, da je bilo devetnajsto stoletje čas produkcije | D |
je spremenil način mojega bivanja: prof. dr. | Tine Hribar. | Kakšen dar je zaveza s Tinčkom in Spominčico | D |
Proze, pisma očetu, dnevniki; spremna beseda | Tine Hribar, | prevedla Lado Kralj in Jože Udovič) sta Kondorjeva | D |
življenja nekoga drugega. To je tisto, kar filozof | Tine Hribar | imenuje svetost življenja.Življenje kot tako | D |
družbene vede) Rajko Bratož, Jože Mlinarič in | Tine Hribar, | v II. razredu (za filološke in literarne vede | D |
dr. France Bučar, dr. Dimitrij Rupel in dr. | Tine Hribar) | šla na pogovor s srbsko opozicijo.Namen je bil | D |
Bratož, Drago Jančar, Andrej Jemec, Igor Grabec, | Tine Hribar, | Gabrijel Kernel, Marjan Kordaš, Andrej Kranjc | D |
zbirka Phainomena, Ljubljana 2001; urednika | Tine Hribar | in Dean Komel; 4480 sit V Osnutjih so zbrani | D |
bi bistvo in smisel nato neomejeno vladala.« ( | Tine Hribar | v spremni besedi h knjigi Franza Kafke Babilonski | D |
nemškega Greenpeacea Wolfgang Sachs, filozofa | Tine Hribar | in Jelica Šumič Riha.V torek naj bi se udeležencem | D |
ste mislili to kot samodestruktivnost? Dr. | Tine Hribar | je za vas dejal, da ste nekakšen Janšev Mefisto | D |
do velike igračke, ki se imenuje država, je | Tine Hribar | zapisal nekaj takega: doslej smo bili narod, | D |
Vodopivec), pisatelja (Drago Jančar) in filozofa ( | Tine Hribar), | pa tudi Jožeta Pirjevca o slovenski zahodni meji | D |
sta podala Peter Vodopivec in Vasko Simoniti, | Tine Hribar | pa je v pogledu filozofa povezoval filozofijo | D |
javnost so prof. dr. France Bučar, akad. prof. dr. | Tine Hribar, | akad. Drago Jančar, akad. prof. dr. Jože Pirjevec | D |
Evroslovenstvo Dr. | Tine Hribar | Dvajseto stoletje je stoletje slovenskih skrajnost | D |
1993 v Novi reviji vprašali Niko Grafenauer, | Tine Hribar, | Jože Snoj in Ivan Urbančič.To visoko retorično | D |
vajena pred dvanajstimi leti, ko jih je zapisal | Tine Hribar - | takrat zgolj doktor filozofije, danes pa redni | D |
čas kot pojem, ki je, kakor ga je opredelil | Tine Hribar, | v ospredju filozofskih debat v zadnjem stoletju | D |
zobmi. Njen prvi urednik je postal filozof | Tine Hribar. | Nasledili so ga: Niko Grafenauer (tudi sedanji | D |
zadovoljni z razmerami v prejšnjih državnih okvirih?« | Tine Hribar, | podobno kot še nekaj referentov, 20. stoletje | D |
Irina Deretić, Branko Klun, Željko Pavić in | Tine Hribar. | V. P. S. Štiriindvajset ur | D |
prostorsko res majhen,« ugotavlja filozof dr. | Tine Hribar, » | a daje ton celoti.Prispevke vanj pišejo glavni | D |
zmišljanjem in govorjenjem kaj poštenega narediti. | Tine Hribar | je pred leti izjavil, da je SAZU neka postarana | D |
mnenja dveh intelektualcev (filozof prof. dr. | Tine Hribar | in sociolog prof. dr. Marko Kerševan), ki sta | D |
odgovorni urednik, pobuda zanjo, se spominja | Tine Hribar, | pa je prišla pravzaprav od zunaj: »Takrat je | D |
smrti Dušana Pirjevca leta 1976,« se spominja | Tine Hribar, » | smo pripravili Pirjevčev zbornik, ki pa ga nismo | D |
Mladinski knjigi. Prvi glavni urednik je bil | Tine Hribar, | ki je po spletu okoliščin - predlagani odgovorni | D |
zdaj SAZU ustanova, ki jo je dobro opisal g. | Tine Hribar ( | postarana, nepomembna ustanova), se tudi sam | D |
Wittgenstein, Mihail Bahtin, na Slovenskem denimo | Tine Hribar (» | sveta igra sveta«) in drugi.Tem imenom očitno | D |
Ne Hegel ne Marx, ampak Heidegger | Tine Hribar | je v svojem razmišljanju o nastanku Nove revije | D |
septembrski številki. Svoja razmišljanja so obnovili | Tine Hribar, | Boris A. Novak, Jože Pučnik, Jože Snoj, Ivo Urbančič | D |
Grafenauer je v Novi reviji žal ni hotel objaviti. ‒ | Tine Hribar, | ki sem mu 1992. (morda krivično) posvetil ostro | D |
najstarejši (poleg njega so sodelovali še Ivan Oman, | Tine Hribar | in Peter Jambrek) in da je videl in doživel že | D |
ki ga je v četrtek bleščeče intoniral filozof | Tine Hribar, | je predstavil vlogo humanistike in poleg Hribarja | D |
temveč tudi za nazaj. Tako so Niko Grafenauer, | Tine Hribar, | Jože Snoj in Ivan Urbančič 1. februarja 1992 | D |
dovolj pridno prevajali (Janko Moder, Teo Bizjak, | Tine Hribar, | za dodatne prevode, potrebne za ta izbor, je | D |
Ampak ob Pučnikovi sedemdesetletnici zapisal | Tine Hribar. | Med drugim je bil Pučnik eden od avtorjev prispevk | D |
političnega sojenja je imel Pučnik za cinizem ( | Tine Hribar | je ob njegovi sedemdesetletnici zapisal, da | D |
samote Milček Komelj in Prijateljstvo s samoto | Tine Hribar. | Sledijo reprodukcije in biobibliografija. | D |
modernizma. Vprašanje, kam sodi sam, je razrešil | Tine Hribar, | ko je strnil, da predstavlja sintezo obeh. | D |
pisali Taras Kermauner (zelo neselektivno) ali pa | Tine Hribar, | Niko Grafenauer in še kdo, danes ni. Mogoče še | D |
pa »na seznam« dala večino njegovih knjig). | Tine Hribar | je govoril o Ušeničniku in slovenskem filozofskem | D |
Ro. K. Dr. | Tine Hribar, | filozof Strah je negativen izraz za varnost | D |
Grega Repovž Dr. | Tine Hribar | ne ponuja enoznačnih odgovorov.O Evropi in Ameriki | D |
z njim ne strinja, o tem premisli. Tretji je | Tine Hribar. | Njegovi zapisi in analize so napisani s tako | D |
rezultat pa nekaj nebistvenega. Že filozof | Tine Hribar | je opozoril, da nekaterim v Sloveniji formalna | D |
predstavitvenih govorcev, založnik Zdravko Duša, filozof | Tine Hribar, | urednik in teoretik Igor Vidmar, zgodovinar Božo | D |
komunizma«, brez punka tudi Nove revije ne bi bilo ( | Tine Hribar). | Gržinićeva je menila, da se je pojavil punk kot | D |
Uvod s petimi odmevnimi in tehtnimi knjigami - | Tine Hribar | o daru biti Slovenska matica se že pripravlja | D |
telektualno meditacijo o tem, kako biti Evropejec«. | Tine Hribar | je s svojo knjigo Dar biti odprl vrsto filozofskih | D |
Drago Jančar, teolog Jože Krašovec in filozof | Tine Hribar. | Osrednji temi sta bili mednarodni položaj in | D |
družbo« (Aleš Šteger). Pisec spremne besede | Tine Hribar | je na predstavitvi govoril o ozračju v Nemčiji | D |
O nesrečnih Slovencih Dr. | Tine Hribar | pravi, da konsenz o preteklosti potiskamo v prihodnost | D |
v sklopu novinarskih dni povedal filozof dr. | Tine Hribar. | Srečni narodi se namreč ne strinjajo o prihodnosti | D |
Kje je svet in kam gre Slovenija je imel dr. | Tine Hribar. | K enotnosti o preteklosti v Sloveniji po Hribarju | D |
eterogenimi filozofskimi smermi. Razpravo je odprl | Tine Hribar | s pretresom položaja filozofije na Slovenskem | D |
prepričanje o pomembnosti in potrebnosti dialoga. | Tine Hribar | je srečanje pospremil ugotovitvijo, da je debata | D |
najboljša leta Pogovor z Markom Voljčem dr. | Tine Hribar | Slovenska prihodnost in odgovornost za resnico | D |
premagancev in poraza zmagovalcev«. Prof. dr. | Tine Hribar | je v prejšnji Sobotni prilogi objavil članek | D |
vprašanj je zastavilo že pet uvodnih govornikov. | Tine Hribar | je pod geslom Ni vizije brez revizije poudaril | D |
posebej; na fotografiji z Alenko Puhar, na desni | Tine Hribar. | Dve razsodbi NČR | D |
kroga pogovorov pri Janezu Drnovšku. Uvodničar | Tine Hribar | je sicer predstavil svoje teze o povojnih pobojih | D |
spominskem obeležju tak, kot ga zdaj predlaga | Tine Hribar, | spremenili so ga šele v državnem zboru.Ali ta | D |
Tudi o povojnih pobojih. Morda se je | Tine Hribar | preprosto oglasil ob napačnem času, da bi dobil | D |
predstavnikov strankarskega podmladka. Akademik | Tine Hribar | je ugotovil, da temeljne vrednote na Slovenskem | D |
Nove revije in problem Evrope), avtor drugega | Tine Hribar ( | Globalizacija, evroslovenstvo in humanistika | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |