nova beseda iz Slovenije

tine hribar (396)


res ne more biti velike škode. Drugačen je      Tine Hribar:      kar naprej prinaša svoje spisje v uredništvo  B
politikih v zadnjih 5 letih, ki so hudo sporna.      Tine Hribar, "     oporečnik prejšnjemu režimu in eden glavnih utemeljiteljev  B
stvari do konca, kakršen pač bo. Kot bi rekel      Tine Hribar:      ne pogum, pač pa neustrašenost, mirna, z odkritim  B
zapletov, izrekam tudi nekakšen temeljni dvom.      Tine Hribar      je svoj spis DUHOVNA PROSTOST SLOVENCEV sklenil  B
naši najizbranejši duhovi, kot so Ivo Urbančič,      Tine Hribar      in še kdo, uveljavljati etično kot nekaj primarnega  B
geometrijski metodi“ (= Povzetek Meditacij), prev.      Tine Hribar,      v: Descartes, Phainomena 17/18, 1996. Donagan  B
transcendentale Phenomenologie (1937), prev.      Tine Hribar,      v: Descartes, Phainomena 17/18, 1996. Husserl  B
1995, ko ji podaljša časovni okvir: 1940-1990.)      Tine Hribar      pa postavlja začetek sodobne slovenske lirike  C
Ljubljana 1967 (skupaj z drugimi avtorji);      Tine Hribar,      Sodobna slovenska poezija, Maribor 1984; Pavao  C
Svoje prispevke so predstavili: akad. dr.      Tine Hribar,      dr. Oto Luthar, dr. Borut Telban in dr. Marina  C
     Tine Hribar       SLOVENSKE HUMANISTIČNE VEDE IN NOVA HUMANISTIKA  C
Odgovorna znanost začne pri sebi Ko je akademik      Tine Hribar      na minuli konferenci Za odgovorno znanost v  C
dr. Darja Mihelič, dr. Rado Riha, akad. dr.      Tine Hribar,      Jacek Kozak, dr. Damjan Prelovšek, dr. Neda Pagon  C
razširjena med znanstveniki v Sloveniji. Akad. dr.      Tine Hribar      je podprl misel dr. B. Telbana o prevajanju humanistične  C
Frankfurtski univerzi in ki nam ga je akad. dr.      Tine Hribar      včeraj posredoval v koncizno strnjeni obliki  C
120; slov. prevod, Derrida, "Razlika", prev.      Tine Hribar      in Uroš Grilc, v: Zdravko Kobe (ur.),Izbrani  C
trgu, ampak tudi v nraveh in duhovih. Dr.      Tine Hribar      je o teh rečeh napisal odličen članek (»Vzgoja  D
v sodobnem svetu. Najpomembnejše so napisali      Tine Hribar,      Ivan Urbančič, Dimitrij Rupel, Jože Pučnik, France  D
revije. »Glavni in odgovorni urednik je dr.      Tine Hribar,      člani uredniškega odbora pa Drago Bajt, Aleš  D
Boris A. Novak, Niko Grafenauer, Andrej Inkret,      Tine Hribar      in Dimitrij Rupel), v času začasne redakcije  D
kriterijev s političnimi. Glavni in odgovorni urednik      Tine Hribar      je kritike zavrnil.V naslednjih letih je priljubljeno  D
vprašanje slovenskega naroda (glavni pisci so bili      Tine Hribar,      Ivan Urbančič, Dimitrij Rupel, Jože Pučnik, France  D
Anton Stres in Andrej Ule. Nastopila bosta      Tine Hribar      in Valentin Kalan.Vseh drugih tod ne morem našteti  D
z ukazom naredilo nov volilni sistem. Dr.      Tine Hribar,      filozof Drnovškov pogled nazaj, Zagožnova priložno  D
evforičnemu vzdušju zmage« (kot je to označil      Tine Hribar),      so zagovorniki amandmajev vsaj posredno priznavali  D
federalni okvir in zaradi tega , kot je zapisal      Tine Hribar, »     že zdaj (decembra 1989, op.p.) postaja močna  D
z imenovanjem urednika: predlagana sta bila      Tine Hribar      za glavnega in Dimitrij Rupel za odgovornega  D
politično aktivnost: France Bučar, Jože Pučnik,      Tine Hribar      in Dimitrij Rupel.Naleteli so na dokaj spravljivo  D
ki jo je v svojem intervjuju pokazal akademik      Tine Hribar,      je porazna, nevredna akademskosti in sramota  D
cerkveni prelat, če ne bi bil to, kar je.      Tine Hribar      pa je vedel, kaj hoče v življenju, in je to tudi  D
travm in diskvalifikacij, kot jih niza tudi      Tine Hribar.       Slovenci v osemdesetih letih (7)   D
XX. stoletje - slovenska filozofija (6)      Tine Hribar       Po izboru Tomaža Erzarja   D
Daleč od tega, nasprotno. Dimitrij Rupel,      Tine Hribar      in drugi iz šestdeseterice podpisnikov pobude  D
prvin v naši ustavi ne godi bolje. Filozof      Tine Hribar      pravi, da je bilo devetnajsto stoletje čas produkcije  D
je spremenil način mojega bivanja: prof. dr.      Tine Hribar.     Kakšen dar je zaveza s Tinčkom in Spominčico  D
Proze, pisma očetu, dnevniki; spremna beseda      Tine Hribar,      prevedla Lado Kralj in Jože Udovič) sta Kondorjeva  D
življenja nekoga drugega. To je tisto, kar filozof      Tine Hribar      imenuje svetost življenja.Življenje kot tako  D
družbene vede) Rajko Bratož, Jože Mlinarič in      Tine Hribar,      v II. razredu (za filološke in literarne vede  D
dr. France Bučar, dr. Dimitrij Rupel in dr.      Tine Hribar)      šla na pogovor s srbsko opozicijo.Namen je bil  D
Bratož, Drago Jančar, Andrej Jemec, Igor Grabec,      Tine Hribar,      Gabrijel Kernel, Marjan Kordaš, Andrej Kranjc  D
zbirka Phainomena, Ljubljana 2001; urednika      Tine Hribar      in Dean Komel; 4480 sit V Osnutjih so zbrani  D
bi bistvo in smisel nato neomejeno vladala.« (     Tine Hribar      v spremni besedi h knjigi Franza Kafke Babilonski  D
nemškega Greenpeacea Wolfgang Sachs, filozofa      Tine Hribar      in Jelica Šumič Riha.V torek naj bi se udeležencem  D
ste mislili to kot samodestruktivnost? Dr.      Tine Hribar      je za vas dejal, da ste nekakšen Janšev Mefisto  D
do velike igračke, ki se imenuje država, je      Tine Hribar      zapisal nekaj takega: doslej smo bili narod,  D
Vodopivec), pisatelja (Drago Jančar) in filozofa (     Tine Hribar),      pa tudi Jožeta Pirjevca o slovenski zahodni meji  D
sta podala Peter Vodopivec in Vasko Simoniti,      Tine Hribar      pa je v pogledu filozofa povezoval filozofijo  D
javnost so prof. dr. France Bučar, akad. prof. dr.      Tine Hribar,      akad. Drago Jančar, akad. prof. dr. Jože Pirjevec  D
Evroslovenstvo Dr.      Tine Hribar       Dvajseto stoletje je stoletje slovenskih skrajnost  D
1993 v Novi reviji vprašali Niko Grafenauer,      Tine Hribar,      Jože Snoj in Ivan Urbančič.To visoko retorično  D
vajena pred dvanajstimi leti, ko jih je zapisal      Tine Hribar -      takrat zgolj doktor filozofije, danes pa redni  D
čas kot pojem, ki je, kakor ga je opredelil      Tine Hribar,      v ospredju filozofskih debat v zadnjem stoletju  D
zobmi. Njen prvi urednik je postal filozof      Tine Hribar.     Nasledili so ga: Niko Grafenauer (tudi sedanji  D
zadovoljni z razmerami v prejšnjih državnih okvirih?«      Tine Hribar,      podobno kot še nekaj referentov, 20. stoletje  D
Irina Deretić, Branko Klun, Željko Pavić in      Tine Hribar.      V. P. S. Štiriindvajset ur   D
prostorsko res majhen,« ugotavlja filozof dr.      Tine Hribar, »     a daje ton celoti.Prispevke vanj pišejo glavni  D
zmišljanjem in govorjenjem kaj poštenega narediti.      Tine Hribar      je pred leti izjavil, da je SAZU neka postarana  D
mnenja dveh intelektualcev (filozof prof. dr.      Tine Hribar      in sociolog prof. dr. Marko Kerševan), ki sta  D
odgovorni urednik, pobuda zanjo, se spominja      Tine Hribar,      pa je prišla pravzaprav od zunaj: »Takrat je  D
smrti Dušana Pirjevca leta 1976,« se spominja      Tine Hribar, »     smo pripravili Pirjevčev zbornik, ki pa ga nismo  D
Mladinski knjigi. Prvi glavni urednik je bil      Tine Hribar,      ki je po spletu okoliščin - predlagani odgovorni  D
zdaj SAZU ustanova, ki jo je dobro opisal g.      Tine Hribar (     postarana, nepomembna ustanova), se tudi sam  D
Wittgenstein, Mihail Bahtin, na Slovenskem denimo      Tine Hribar (»     sveta igra sveta«) in drugi.Tem imenom očitno  D
Ne Hegel ne Marx, ampak Heidegger      Tine Hribar      je v svojem razmišljanju o nastanku Nove revije  D
septembrski številki. Svoja razmišljanja so obnovili      Tine Hribar,      Boris A. Novak, Jože Pučnik, Jože Snoj, Ivo Urbančič  D
Grafenauer je v Novi reviji žal ni hotel objaviti. ‒      Tine Hribar,      ki sem mu 1992. (morda krivično) posvetil ostro  D
najstarejši (poleg njega so sodelovali še Ivan Oman,      Tine Hribar      in Peter Jambrek) in da je videl in doživel že  D
ki ga je v četrtek bleščeče intoniral filozof      Tine Hribar,      je predstavil vlogo humanistike in poleg Hribarja  D
temveč tudi za nazaj. Tako so Niko Grafenauer,      Tine Hribar,      Jože Snoj in Ivan Urbančič 1. februarja 1992  D
dovolj pridno prevajali (Janko Moder, Teo Bizjak,      Tine Hribar,      za dodatne prevode, potrebne za ta izbor, je  D
Ampak ob Pučnikovi sedemdesetletnici zapisal      Tine Hribar.       Med drugim je bil Pučnik eden od avtorjev prispevk  D
političnega sojenja je imel Pučnik za cinizem (     Tine Hribar      je ob njegovi sedemdesetletnici zapisal, da   D
samote Milček Komelj in Prijateljstvo s samoto      Tine Hribar.     Sledijo reprodukcije in biobibliografija.   D
modernizma. Vprašanje, kam sodi sam, je razrešil      Tine Hribar,      ko je strnil, da predstavlja sintezo obeh.   D
pisali Taras Kermauner (zelo neselektivno) ali pa      Tine Hribar,      Niko Grafenauer in še kdo, danes ni. Mogoče še  D
pa »na seznam« dala večino njegovih knjig).      Tine Hribar      je govoril o Ušeničniku in slovenskem filozofskem  D
Ro. K. Dr.      Tine Hribar,      filozof Strah je negativen izraz za varnost  D
Grega Repovž Dr.      Tine Hribar      ne ponuja enoznačnih odgovorov.O Evropi in Ameriki  D
z njim ne strinja, o tem premisli. Tretji je      Tine Hribar.     Njegovi zapisi in analize so napisani s tako  D
rezultat pa nekaj nebistvenega. Že filozof      Tine Hribar      je opozoril, da nekaterim v Sloveniji formalna  D
predstavitvenih govorcev, založnik Zdravko Duša, filozof      Tine Hribar,      urednik in teoretik Igor Vidmar, zgodovinar Božo  D
komunizma«, brez punka tudi Nove revije ne bi bilo (     Tine Hribar).     Gržinićeva je menila, da se je pojavil punk kot  D
Uvod s petimi odmevnimi in tehtnimi knjigami -      Tine Hribar      o daru biti Slovenska matica se že pripravlja  D
telektualno meditacijo o tem, kako biti Evropejec«.      Tine Hribar      je s svojo knjigo Dar biti odprl vrsto filozofskih  D
Drago Jančar, teolog Jože Krašovec in filozof      Tine Hribar.      Osrednji temi sta bili mednarodni položaj in  D
družbo« (Aleš Šteger). Pisec spremne besede      Tine Hribar      je na predstavitvi govoril o ozračju v Nemčiji  D
O nesrečnih Slovencih Dr.      Tine Hribar      pravi, da konsenz o preteklosti potiskamo v prihodnost  D
v sklopu novinarskih dni povedal filozof dr.      Tine Hribar.     Srečni narodi se namreč ne strinjajo o prihodnosti  D
Kje je svet in kam gre Slovenija je imel dr.      Tine Hribar.     K enotnosti o preteklosti v Sloveniji po Hribarju  D
eterogenimi filozofskimi smermi. Razpravo je odprl      Tine Hribar      s pretresom položaja filozofije na Slovenskem  D
prepričanje o pomembnosti in potrebnosti dialoga.      Tine Hribar      je srečanje pospremil ugotovitvijo, da je debata  D
najboljša leta Pogovor z Markom Voljčem dr.      Tine Hribar       Slovenska prihodnost in odgovornost za resnico  D
premagancev in poraza zmagovalcev«. Prof. dr.      Tine Hribar      je v prejšnji Sobotni prilogi objavil članek  D
vprašanj je zastavilo že pet uvodnih govornikov.      Tine Hribar      je pod geslom Ni vizije brez revizije poudaril  D
posebej; na fotografiji z Alenko Puhar, na desni      Tine Hribar.       Dve razsodbi NČR   D
kroga pogovorov pri Janezu Drnovšku. Uvodničar      Tine Hribar      je sicer predstavil svoje teze o povojnih pobojih  D
spominskem obeležju tak, kot ga zdaj predlaga      Tine Hribar,      spremenili so ga šele v državnem zboru.Ali ta  D
Tudi o povojnih pobojih. Morda se je      Tine Hribar      preprosto oglasil ob napačnem času, da bi dobil  D
predstavnikov strankarskega podmladka. Akademik      Tine Hribar      je ugotovil, da temeljne vrednote na Slovenskem  D
Nove revije in problem Evrope), avtor drugega      Tine Hribar (     Globalizacija, evroslovenstvo in humanistika  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA